sebo je napisal/a:

..........če vzameš pavšalno obdavčitev z normiranimi odhodki, ti je na 50.ooo prometa cca 3.ooo davka. Men se to ne zdi preveč, so pa seveda problemi ko imaš slabe letine oz. visoko amortizacijo. Ta višina je seveda primernejša za tiste, ki prodajajo neposredno končnemu porabniku. PO drugi strani pa je to znesek, ki ga plačaš pri dohodnini za neto plačo cca 1300 evrov .................

Pri kmetijski proizvodnji imaš PRIHODEK
Pri plači imaš pa DOHODEK
A še vedno ne vidiš razlike.

Za primer firma s 1,5mrd prihodka bi po tvoje morala plačati 90.000.000 davka (ne glede na to kaj naredi).

Oz. če sklepam iz tvojega pisanja: Če bi jaz imel od kmetije npr. 50.000eur prihodkov in od tega prihodka 1.300€ neto mesečno prihodka, mi nebi bilo problem plačati te 3jurje dohodnine. (je pa za 1300 neto plače stroškov še malo več kot samo 278€ mesečno, torej 1.352,25eur mesečno http://www.racunovodja.com/izracuni/place2013/) Torej za dohodek 1300eur mesečno, se letno nameni 28.227€ (vsaj)!

Po ww2 je bila vsa zemlja, (v Sloveniji) ki jo je bilo možno obdelati, tudi obdelana. Vse tja do konca 60tih let. Težko rečem kolikšen je bil takrat % saomooskrbe, verjetno vsaj 90. Potem se je začelo intenzivno izganjanje mladih ljudi s podeželja v mesta, v industrijo. Razloga sta bila dva. Prvi, ideološki, razlog je bil ta, da je partija lažje prala možgane ljudem. Skozi delovna mesta in skozi šolstvo.
Drugi razlog je bia cenena devna sila, zlasti ženska, v zaostali industriji, kakršna je bila v jugi.

Kljub temu je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja bilo še zelo veliko zemlje obdelane. Dosti več, kot jo je zdaj. Mlajši so hodili na šiht, ta stari pa so futrali tam do deset glav živine, zraven pa še enega do tri pujse. Pri hiši je sta bili redno dve ali tri krave. Molzla je starejša gospodinja, če slučajno ni mogla je bil pri hiši vedno še kdo vešč molže. V skrajnem primeru je priskočila soseda. Mleka se oddalo še pa še. Za teleta ni bil problem, so bila doma.
Tak način kmetovanja je imel same pluse, minusa nobenega.

Zdaj ste mladi pa dejansko v breizihodnem položaju. V nedogled obsega ne morete povečevati, lastne zemlje nimate. Če na mlečni kmetiji oboli gospodar ali gospodinja (molzt zna običajno le eden) nima kdo molzt. Otroci ne znajo, sosedje še manj, zato hajdi krave iz štale, potem za nekaj časa biki noter, nato pa še biki ven. Kaj sledi?

Slepa ulica.

Kako že imajo v Švici to uštimano?

nevednež je napisal/a:

Potem se je začelo intenzivno izganjanje mladih ljudi s podeželja v mesta, v industrijo. Razloga sta bila dva. Prvi, ideološki, razlog je bil ta, da je partija lažje prala možgane ljudem. Skozi delovna mesta in skozi šolstvo. Drugi razlog je bia cenena devna sila, zlasti ženska, v zaostali industriji, kakršna je bila v jugi.

Lahko malo več o tem prosim?

Simon MS je napisal/a:

nevednež je napisal/a: Potem se je začelo intenzivno izganjanje mladih ljudi s podeželja v mesta, v industrijo. Razloga sta bila dva. Prvi, ideološki, razlog je bil ta, da je partija lažje prala možgane ljudem. Skozi delovna mesta in skozi šolstvo. Drugi razlog je bia cenena devna sila, zlasti ženska, v zaostali industriji, kakršna je bila v jugi. Lahko malo več o tem prosim?

Seveda, kako je bilo na primorskem koncu, ti bom jaz napisal, kako je bilo na ostalih koncih pa kdo drug.
Takoj po drugi svetovni vojni je prišlo do postavitve novih mej. Gorica in Trst (1954) sta pripadla Italiji. Oblast je prišla do tega, da "mora" vzpostaviti ravnotežje in je pričela z izgradnjo dveh mest, Nove Gorice in Kopra, kateri naj bi bili konkurenca in nadomestilo za izgubljeni Trst in Gorico. To jim je celo uspelo, ampak podeželje je plačalo zelo velik davek na račun tega. Da so lahko naselili ti dve mesti so izpraznili zaledje Istre, Kras, Brkine, Posočje. Kako jim je to uspelo? Preprosto, v šestdesetih niso napravili ustrezne infrastrukture, torej cest in vodovoda, agitatorji pa so vzpodbujali odseljevanje pri mladih. Lahko si mislite, kaj je pomenilo za takratne mlade ljudi odhod iz nerazvitega podeželj v novo mestno okolje, kjer jih je čakala služba in čisto novo družbeno stanovanje. Šele konec sedemdesetih so spredvideli, da so napravili napako in začeli urejati infrastrukturo na podeželju, čeprav so elektrifikacijo izvedli v šestdesetih, je asfalt in vodovod bil na vrsti šele v osemdesetih, vse zaradi polnjenja teh dveh mest, oziroma treh, če prištejem še Sežano. Rezultat so prazne Istrske vasi, nekatere brez enega samega prebivalca, katerim poskušajo na vse kriplje še danes vdahniti življenje, polprazne in skoraj prazne Brkinske in Kraške vasi, zelo, zelo izpraznjeno Posočje, posledica tega pa se bo videla še daleč v prihodnosti, saj so se te regije spremenile v neprehodno gozdnato področje.

linč je napisal/a:

Simon MS je napisal/a: nevednež je napisal/a: Potem se je začelo intenzivno izganjanje mladih ljudi s podeželja v mesta, v industrijo. Razloga sta bila dva. Prvi, ideološki, razlog je bil ta, da je partija lažje prala možgane ljudem. Skozi delovna mesta in skozi šolstvo. Drugi razlog je bia cenena devna sila, zlasti ženska, v zaostali industriji, kakršna je bila v jugi. Lahko malo več o tem prosim? Seveda, kako je bilo na primorskem koncu, ti bom jaz napisal, kako je bilo na ostalih koncih pa kdo drug. Takoj po drugi svetovni vojni je prišlo do postavitve novih mej. Gorica in Trst (1954) sta pripadla Italiji. Oblast je prišla do tega, da "mora" vzpostaviti ravnotežje in je pričela z izgradnjo dveh mest, Nove Gorice in Kopra, kateri naj bi bili konkurenca in nadomestilo za izgubljeni Trst in Gorico. To jim je celo uspelo, ampak podeželje je plačalo zelo velik davek na račun tega. Da so lahko naselili ti dve mesti so izpraznili zaledje Istre, Kras, Brkine, Posočje. Kako jim je to uspelo? Preprosto, v šestdesetih niso napravili ustrezne infrastrukture, torej cest in vodovoda, agitatorji pa so vzpodbujali odseljevanje pri mladih. Lahko si mislite, kaj je pomenilo za takratne mlade ljudi odhod iz nerazvitega podeželj v novo mestno okolje, kjer jih je čakala služba in čisto novo družbeno stanovanje. Šele konec sedemdesetih so spredvideli, da so napravili napako in začeli urejati infrastrukturo na podeželju, čeprav so elektrifikacijo izvedli v šestdesetih, je asfalt in vodovod bil na vrsti šele v osemdesetih, vse zaradi polnjenja teh dveh mest, oziroma treh, če prištejem še Sežano. Rezultat so prazne Istrske vasi, nekatere brez enega samega prebivalca, katerim poskušajo na vse kriplje še danes vdahniti življenje, polprazne in skoraj prazne Brkinske in Kraške vasi, zelo, zelo izpraznjeno Posočje, posledica tega pa se bo videla še daleč v prihodnosti, saj so se te regije spremenile v neprehodno gozdnato področje.

vendar tudi tisti, ki bi recimo hoteli živeti na takem, izpraznjenem območju, danes tja ne gremo...zakaj? poglej si cene nepremcnin tam: cene so enake kot 3 kilometre proč od centra...občine se za tiste vasice sploh ne pobrigajo, če pa že kdo kupi, so to vikendaši.....

Simon MS je napisal/a:

nevednež je napisal/a: Potem se je začelo intenzivno izganjanje mladih ljudi s podeželja v mesta, v industrijo. Razloga sta bila dva. Prvi, ideološki, razlog je bil ta, da je partija lažje prala možgane ljudem. Skozi delovna mesta in skozi šolstvo. Drugi razlog je bia cenena devna sila, zlasti ženska, v zaostali industriji, kakršna je bila v jugi. Lahko malo več o tem prosim?

Katera tema te bolj zanima: ideološka ali tista o ceneni delovni sili?

franjoj je napisal/a:

sebo je napisal/a: ..........če vzameš pavšalno obdavčitev z normiranimi odhodki, ti je na 50.ooo prometa cca 3.ooo davka. Men se to ne zdi preveč, so pa seveda problemi ko imaš slabe letine oz. visoko amortizacijo. Ta višina je seveda primernejša za tiste, ki prodajajo neposredno končnemu porabniku. PO drugi strani pa je to znesek, ki ga plačaš pri dohodnini za neto plačo cca 1300 evrov ................. Pri kmetijski proizvodnji imaš PRIHODEK Pri plači imaš pa DOHODEK A še vedno ne vidiš razlike. Za primer firma s 1,5mrd prihodka bi po tvoje morala plačati 90.000.000 davka (ne glede na to kaj naredi). Oz. če sklepam iz tvojega pisanja: Če bi jaz imel od kmetije npr. 50.000eur prihodkov in od tega prihodka 1.300€ neto mesečno prihodka, mi nebi bilo problem plačati te 3jurje dohodnine. (je pa za 1300 neto plače stroškov še malo več kot samo 278€ mesečno, torej 1.352,25eur mesečno http://www.racunovodja.com/izracuni/place2013/) Torej za dohodek 1300eur mesečno, se letno nameni 28.227€ (vsaj)!

Pri firmah je malo drugače, ker se vodi računovodstvo- tudi kmet ga lahko če hoče vendar je min strošek računovodje tam 2000 evrov letno.
Če vzameš npr Krko je imela na 1 miljardo prometa cca 150 milj dobička- to je precej za ta promet.
Čez palec pa je nek običajen dobiček v proizvodnem podjetju do 10% prometa.
Od 1,5 miljarde je to cca 150 milj in od tega plača podjetje 17% in lastniki- če si ta dobiček izplačajo še 25% ali pa 20% od dividend
http://www.racunovodski-servis-zeus.si/vrednost_aktive
Končni davek je tako cca 40% in pri 150 milj dobička je to 60 milj. V primeru krke pa bi bilo to nekje 80 milj za 1.5 miljarde prometa-ker ima podjetje več dobička glede na promet.
Tako da je tvoja trditev pravilna.


Ja za neto plačo 1.300 se nameni oz, toliko stane delavec podjetje, cca 28.000 evrov.
Se pravi 15.ooo dobi delavec 13.000 pa pobere država in najbrž je bolje da ti pri 50. ooo prometa in ob tvoji "plači" 1300 država pobere le 3.ooo davka na prihodek in stroške zavarovanja (4000 letno mislim da bi bil celoten znesek, če nisi zavarovan kje drugje)

Sem napisal, da to ni najprimernejša oblika za vsakogar je pa za nekatere oblike kmetijstva zelo zanimiva
-prodaja končnemu potrošniku
-kmetje z malo amortizacije
-kmetje z malo vstopnimi stroški
-kmetje ki veliko postorijo sami


Upam da se razumeva, sem pa tole računal na približno.

Vzemi da pri prometu 50.000 če prodajaš DDV zavezancu dobiše že prek pavšala 4.000
-ali se pavšal upošteva v promet ali ne -ne vem

nevednež je napisal/a:

Po ww2 je bila vsa zemlja, (v Sloveniji) ki jo je bilo možno obdelati, tudi obdelana. Vse tja do konca 60tih let. Težko rečem kolikšen je bil takrat % saomooskrbe, verjetno vsaj 90. Potem se je

Glede na moje podatke je bila 90% samososkrba še leta 90
http://www.delo.si/zgodbe/delo2020/samopreskrba-s-hrano-varljivo-izobilje.html

Tako da ne krivit socializma za vse : )

p.s
ko že sprašuješ o švici
http://www.finance.si/8351957/%C5%A0vicarji-rekli-%26%23039%3B%26%23039%3Bne%26%23039%3B%26%23039%3B-omejitvi-najvi%C5%A1jih-pla%C4%8D?src=zadnje

@sebo
Primerjaš jabolka in hruške! Mala dodana vrednost proti proizvodnji z visoko dodano vrednostjo. Delovno zelo intenzivno branžo s visoko tehnološko proizvodnjo. Kmetijstvo proti farmaciji??? Naredi primerjavo na istih temeljih!
Pišeš da je pri firmah malo drugače, a davki bi morali biti pa izenačeni. Osnovno vodilo ti je potem, da naj kmet plača več kot do sedaj!
Še vedno je pri tebi osnovni problem razlikovanje prihodka in dohodka! In pa seveda posledično tvoje neomajno prepričanje, da kmetje plačamo premalo davkov! In gre ti vnos, da ima naprimer kmet mesečnega prihodka 15.000EUR, pa od tega plača mesečno za vse dajatve 1000-1200eur. Ne razmišljaš pa na stroške, ki jih ima.
Pa če tudi je to kmetija s iztrošenimi stroji (mala amortizacija a višji stroški vzdrževanja in obratovanja).
Pa če tudi prodajo končnemu porabniku (v kolikor ciljaš na sivo ekonomijo, če se bodo pisali računi bodo pa proizvodnji toliko dražji - obdavčen si pa že itak preko KDja) druge težave ne vidim.
Kmetije z malimi vstopnimi stroški? Kako pa to zgleda. A če je hlev star in davno odplačan ali pa enako za star stroj? Ali vinograd ali drug nasad, ki je bil pred 30. ali 50. leti? A to je potem danes vse zastonj? Ali ciljaš na malo vloženega materiala (gnojila, FFS, dela, ...) - temo navadno sledijo tudi manjši pridelki, prirasti, ...
Kmetje res veliko sami postorimo (jaz, žena, moji otroci in moji starši, da ne govorim o pomoči med kmeti). Tega si res ne obračunavamo in zato tega ne znamo ovrednotiti, vsekakor pa znamo ceniti!

Vsak kmet se lahko odloči za vodenje računovodstva, če se mu to zdi bolj ugodno.
Pri prometu 150.000 letno, je to že skoraj nuja zaradi samega sebe; ker če si pri tej cifri ne zmoreš vodit knjig šepa še marsikje drugje.



Ne vem zakaj kmetje ne bi mogli doseči visoke dodane vrednosti na svojih kmetijah.
Visoka dodana vrednost se lahko doseže že samo z znanjem in ne z dragimi vlaganji.
Krka je v svoji branži zelo podobna slovenskim kmetom in si dobiček povečini veča le s štancanjem zdravil- se pravi z večanjem proizvodnje ne pa toliko z inovativnostjo.