Simon MS je napisal/a:

Zakaj pa gre nekdo delat štalo za mio €? Zato ker vsi čivkate, da smo majhni in da tako ne bomo mogli preživeti... Zagotovili so si delo za par generacij, faušijo in turistične izlete...Verjamem pa da bodo kredit pošteno odplačali, za razliko mafijskih kreditov.

Ne dolgo nazaj sem slišal eko kmeta, da manjše kmetije v Nemčiji prevzemajo večje- zdej koliko je res ne vem.

V vsaki gospodarski panogi je čas rasti, čas stagnacije in čas zmanjševanja.
Večji kot si in hitreje ko rasteš težje se prilagajaš na hitre sprembe okolja, trga.
Tako da nekega recepta za uspeh, ki bi veljal za vse, ni.
Sam menim ,da je trenutna kmetijska politika v prid večjim kmetijam, kar po moje ni prav- sploh ker ni nekih rezultatov, v obliki večje proizvodnje oz. konkurenčnosti.

-še en članek o japonskih kmetijah
http://www.economist.com/news/asia/21576154-fewer-bigger-plots-and-fewer-part-time-farmers-agriculture-could-compete-field-work

sebo je napisal/a:

Simon MS je napisal/a: Zakaj pa gre nekdo delat štalo za mio €? Zato ker vsi čivkate, da smo majhni in da tako ne bomo mogli preživeti... Zagotovili so si delo za par generacij, faušijo in turistične izlete...Verjamem pa da bodo kredit pošteno odplačali, za razliko mafijskih kreditov. Ne dolgo nazaj sem slišal eko kmeta, da manjše kmetije v Nemčiji prevzemajo večje- zdej koliko je res ne vem. V vsaki gospodarski panogi je čas rasti, čas stagnacije in čas zmanjševanja. Večji kot si in hitreje ko rasteš težje se prilagajaš na hitre sprembe okolja, trga. Tako da nekega recepta za uspeh, ki bi veljal za vse, ni. Sam menim ,da je trenutna kmetijska politika v prid večjim kmetijam, kar po moje ni prav- sploh ker ni nekih rezultatov, v obliki večje proizvodnje oz. konkurenčnosti. -še en članek o japonskih kmetijah http://www.economist.com/news/asia/21576154-fewer-bigger-plots-and-fewer-part-time-farmers-agriculture-could-compete-field-work

Pri tem ti pa dam sebo popolnoma prav. Izrazito preveč gre denarja velikim kmetijam, male kmetije pa propadajo.

Kaj so male kaj velike kmetije? glede na vrsto proizvodnje?

površina, letni promet ??

sebo je napisal/a:

Simon MS je napisal/a: Zakaj pa gre nekdo delat štalo za mio €? Zato ker vsi čivkate, da smo majhni in da tako ne bomo mogli preživeti... Zagotovili so si delo za par generacij, faušijo in turistične izlete...Verjamem pa da bodo kredit pošteno odplačali, za razliko mafijskih kreditov. Moja poanta je bila povsem drugje Ne dolgo nazaj sem slišal eko kmeta, da manjše kmetije v Nemčiji prevzemajo večje- zdej koliko je res ne vem. Sposobnejši vedno prevzemajo nesposobne. Če se na majhni kmetiji pojavi sposoben gospodar je logično, da bo prevzemal večje. Sicer pa grunt gre po ljudeh gor in po ljudeh gor. Zelo malo je kmetij in podjetij, ki bi skozi več generacij uspešno gospodarilo. Nekako pravilo je, da kjer starši ustvarijo (močno povečajo kmetijo, podjetje) potem otroci to običajno še vzdržujejo (pobirajo sadove minulega dela), vnuki in pravnuki pa dediščino zapravijo. Seveda so izjeme tako v pozitivnem kot negativnem smislu (že otroci vse zapravijo), ki pa bolj potrjujejo pravilo, kot ne. V vsaki gospodarski panogi je čas rasti, čas stagnacije in čas zmanjševanja. Večji kot si in hitreje ko rasteš težje se prilagajaš na hitre sprembe okolja, trga. Tako da nekega recepta za uspeh, ki bi veljal za vse, ni. Sam menim ,da je trenutna kmetijska politika v prid večjim kmetijam, kar po moje ni prav- sploh ker ni nekih rezultatov, v obliki večje proizvodnje oz. konkurenčnosti. -še en članek o japonskih kmetijah http://www.economist.com/news/asia/21576154-fewer-bigger-plots-and-fewer-part-time-farmers-agriculture-could-compete-field-work

roCkY je napisal/a:

Kaj so male kaj velike kmetije? glede na vrsto proizvodnje? površina, letni promet ??

Sem napisal že zgoraj.
Najboljša zame je meritev prek letnega prometa to je nekje do max 50.000 oz 100.000 evrov.- tudi davčna zakonodaja je trenutno tako naravnana.


@kmetovalec
-hvala za dopolnjeno

kmetovalec je napisal/a:

sebo je napisal/a: Simon MS je napisal/a: Zakaj pa gre nekdo delat štalo za mio €? Zato ker vsi čivkate, da smo majhni in da tako ne bomo mogli preživeti... Zagotovili so si delo za par generacij, faušijo in turistične izlete...Verjamem pa da bodo kredit pošteno odplačali, za razliko mafijskih kreditov. Moja poanta je bila povsem drugje Ne dolgo nazaj sem slišal eko kmeta, da manjše kmetije v Nemčiji prevzemajo večje- zdej koliko je res ne vem. Sposobnejši vedno prevzemajo nesposobne. Če se na majhni kmetiji pojavi sposoben gospodar je logično, da bo prevzemal večje. Sicer pa grunt gre po ljudeh gor in po ljudeh gor. Zelo malo je kmetij in podjetij, ki bi skozi več generacij uspešno gospodarilo. Nekako pravilo je, da kjer starši ustvarijo (močno povečajo kmetijo, podjetje) potem otroci to običajno še vzdržujejo (pobirajo sadove minulega dela), vnuki in pravnuki pa dediščino zapravijo. Seveda so izjeme tako v pozitivnem kot negativnem smislu (že otroci vse zapravijo), ki pa bolj potrjujejo pravilo, kot ne. V vsaki gospodarski panogi je čas rasti, čas stagnacije in čas zmanjševanja. Večji kot si in hitreje ko rasteš težje se prilagajaš na hitre sprembe okolja, trga. Tako da nekega recepta za uspeh, ki bi veljal za vse, ni. Sam menim ,da je trenutna kmetijska politika v prid večjim kmetijam, kar po moje ni prav- sploh ker ni nekih rezultatov, v obliki večje proizvodnje oz. konkurenčnosti. -še en članek o japonskih kmetijah http://www.economist.com/news/asia/21576154-fewer-bigger-plots-and-fewer-part-time-farmers-agriculture-could-compete-field-work

Nam, Slovencem, manjka ena lastnost, ki jo imajo Židje: Oni tud, ko imajo dosti vedno ravnajo, kot da ne bi imeli nič. Bogastvo jim enostavno ne zmeša pameti. Slovencem pa jo. Bogastvo in oblast.

nevednež je napisal/a:

Nam, Slovencem, manjka ena lastnost, ki jo imajo Židje: Oni tud, ko imajo dosti vedno ravnajo, kot da ne bi imeli nič. Bogastvo jim enostavno ne zmeša pameti. Slovencem pa jo. Bogastvo in oblast.

Židje imajo to prednost pred vsemi, da trenutno najuspešnejša gospodarstva temeljijo na veri, ki je njim lastna.

Slovencem je bila ta vera vsiljena oz. smo jo pridobili dobrih 1000 let nazaj.
Pred dnevi mi je znanec, ki ga zanima staroslovansko verovanje, podal zanimivo misel.
Da beseda bogat, naj bi izvirala iz besede bog- tako da so naši predniki drugače razumeli bogastvo, kot ga sedaj.

-če koga zanima malo drugačna zgodovina izvora slovencev
http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/oseb_stran/sanskrt_veneti_slovenci_slovar.html

nevednež je napisal/a:

Nam, Slovencem, manjka ena lastnost, ki jo imajo Židje: Oni tud, ko imajo dosti vedno ravnajo, kot da ne bi imeli nič. Bogastvo jim enostavno ne zmeša pameti. Slovencem pa jo. Bogastvo in oblast.

Problem pri slovencih je tudi prevelika neodgovornost vsakega posameznika, nihče se ne ravna po predpisih potem pa se čudijo zakaj se višajo kazni in zakaj mora biti trgovina odprta do devetih zvečer. Pojdite pogledat v avstrijo, malokdo vzame avto na kredit, kaj šele leasing, vsak našpara pa gre s kuverto do trgovine. Zakaj je na cesti omejitev 100 na uro, za slovence, oni itak ne vozijo več kot 70. Hofer je odprt do osmih a nobenega avstrica od pete ure naprej več ni tam. Ob sobotah in nedeljah se lahko sam voziš po njihovih cestah. Miselnost ljudi je na psu.

sebo je napisal/a:

roCkY je napisal/a: Kaj so male kaj velike kmetije? glede na vrsto proizvodnje? površina, letni promet ?? Sem napisal že zgoraj. Najboljša zame je meritev prek letnega prometa to je nekje do max 50.000 oz 100.000 evrov.- tudi davčna zakonodaja je trenutno tako naravnana. @kmetovalec -hvala za dopolnjeno

Ta davčna delitev se bo pomoje pokazala kot katastrofa. Nikakor ni pravična. Vstop v sistem prinaša precejšnje dodatne stroške. Pavšal pa je tudi zelo vprašljiv ker cene določa trg in ne administracija! Samo poglej kaj so naračunali pridelovalcem grozdja. Na področju vrtnin je podobno oz. še precej nedorečeno. Cene, ki jih postavljajo za osnovo niso realne. Pridelovalec jih ob prodaji v preskrbovalno verigo nikakor ne dosega in jih nikoli nebo. Tujina je bistveno cenejša (s svojimi viški).

Lastna cena proizvodov bo krepko različna za ene in druge. Nekih realnih ocen in izračunov kolikor vem sploh ni. Je pa precej kmetij nekje na meji. Torej bo učinek v praksi precejšen. Pomoje kot rečeno zelo negativen.
Kakorkoli obračamo konkurenčnost SLO kmetijstva znotraj EU se z "ukrepi" politike bistveno znižuje. Računajo, da bo vsa zemlja maksimalno obdelana. A sem skeptičen. Dokler bodo subvencije postaja precej realna varianta čimbolj ekstenzivna proizvodnja. Seveda nekdo, ki ima živinorejo na dokaj visokem nivoju to praktično skorajda ne more storiti. Slovenec pa zemlje zlepa ne bo prodajal. Sredstev za nakup zotraj branže pa tudi ni videti.

Velik obrat za EU razmere je pomoje nekje prek 500-600 ha neglede na proizvodnjo. Na takih površinah šele pride do izkoristka novejša tehnika. Nenazadnje se na zahodu enote z nekaj 100 ha združujejo v 1000 ha in prek velike konglomerate.
Je to realno za SLO. Pomoje za dobršen del ne, ker je padavin kratkomalo preveč. 30-40 in več tonski stroji tu nimajo kaj iskat.
SLO uraden pogled (strategija, ki je pomoje ni) je zelo nedodelan in pomoje drvimo velikim težavam naproti. Ni vse v storilnosti. Se bojim, da se bo samooskrba še krepko znižala.

Se ne spoznam ravno na vinogradništvo in zelenjadarstvo, vendar če vzameš pavšalno obdavčitev z normiranimi odhodki, ti je na 50.ooo prometa cca 3.ooo davka.
Men se to ne zdi preveč, so pa seveda problemi ko imaš slabe letine oz. visoko amortizacijo.
Ta višina je seveda primernejša za tiste, ki prodajajo neposredno končnemu porabniku.
PO drugi strani pa je to znesek, ki ga plačaš pri dohodnini za neto plačo cca 1300 evrov .
Pri 50 jurjih prometa pa bi moral imet kmet vsaj dobrega jurja mesečno plače za 160 urno obremenitev.
Tu trčiš na drug problem slo. kmetijstva in to je prenizka produktivnost po domače za določen prihodek delamo preveč, predolgo in tu je rešitev le optimizacija.
Vseeno je ali gre za intenzivno ali ekstenzivno proizvodnjo; majhno ali veliko.
Ajde če ti je kmetijstvo za hobi- ne štejem zraven : )

Za večje kmete nad 100.ooo prometa pa je knjigovodstvo nuja že zaradi njih samih, izračunov dobičkonosnosti, pridobitev kreditov ipd.


Za moje pojme v Slo. niti ni prostora za več 1000 ha kmetij, ker je le ta pregosto poseljena in imaš dovolj prostora drugje po svetu.
Če gledaš le prek cene končnega proizvoda bi mogoče bilo res najbolje 300-400 1000 in nekaj ha kmetij- vendar ob že tako visoki brezposelnosti, po moje to nima smisla.
Tudi kar se tiče samooskrbe po moje le ta ne bi bila večja, povečala bi se le proizvodnja mleka, govejega mesa ker edino tu smo lahko konkurenčni na svetovnem trgu.