Pozdravljeni!
Zanima me ali mogoče kdo ve kakšne so kaj cene za gojitvena dela, to se računa v dninah ( 1 dnina- 8 ur ) in kolikšno površino naj bi po normi opravil v osmih urah. Lp Peter

Zanimljivo vprašanje tudi mene to zanima.

200-250 eur za nego mladja in gošče ali pripravo sestoja ali prvega redčenja na hektar,to je z računom.Drugač na črno imajo pa eni od 15-20 eur na tank.Tank zdrži npr. pri moji 241 cca 45-50 min.

Pozdravljeni!

Vprašanje bom zastavil v tej temi, ker se mi zdi najbolj podobna mojemu vprašanju...

Vsi govorijo koliko kubikov gozda so posekali, koliko drv so prodali itd. Mene pa zanima ali kdo razmišlja za naprej in tudi "sadi" drevje nazaj in razmišlja za prihodnja leta? Kako to poteka? Z mehanizacijo? Obstaja podjetje, ki se ukvarja s tem?

Lp

Drevje se sadi kar ročno na razdalji od 1m do 1,5m , rabiš še kramp pa kakšno lopato, potem pa imaš še polno vzdrževalnih del, obžetve mazanje ali pa ovijanje z ovčjo volno (preverjeno deluje).

Aja pa če se seka po pameti in ni ravno napada lubadarja, se gozd kar sam obnavlja.

mctraktor je napisal/a:

......če se seka po pameti in ni ravno napada lubadarja, se gozd kar sam obnavlja.

Predvsem tako, ti mu le "pomagaš"!

mctraktor je napisal/a:

potem pa imaš še polno vzdrževalnih del, obžetve mazanje ali pa ovijanje z ovčjo volno (preverjeno deluje).

Lahko o tem poveš kaj več?

hmmm..zanimiva tema.

Lahko bi se reklo da v zadnjem času tudi v gozdariji vse bolj prevladuje miselnost v stilu "JAZ - RABIM - SEDAJ- ČIM VEČ!!!"

Dejansko se z mislijo o trajnostni rabi ter sonaravnem gospodarjenju ubada bolj malo ljudi. Obstajajo izjeme, jih pa ni prav mnogo. Pri gospodarjenju z gozdom veljajo drugačne zakonitosti kot smo jih navajeni v vsakodnevnem življenju, mnogi se tega ne zavedajo..ali pa se nočejo.

Zakaj taka mislenost - tema primerna za kako drugo debato.

Najbolj smotrno in našim razmeram primernen način gospodarjenja je že omenjeno trajnostno in sonaravno. Pri tem sistemu samo izkoriščamo naravni potencial gozda in ga v določeni meri usmerjamo.
Predvsem s tem ne prehitevamo naravnega ciklusa, da ne ekperimentiramo in da uporabimo znanje, ki ga ali imamo sami ali pa ga ima nekdo drug.

Sekamo tam kjer je in tisto kar je potrebno. Ne tam kjer bo najenostavnje in najdebelejše. Sadnja naj bo ukrep le v sili (po raznih ujmah, napadih škodljivcev) pa še to samo tam kjer ne moremo pričakovati naravnega pomladka. Umetna obnova lahko prinese za seboj precej dela (sadnja, zaščita, obžetve,...) in včasih tudi slabe rezultate.

V kolikor se z gozdom "umno" gospodari je sadnja zgolj izhod v sili ali pomoč naravi. Naravni pomladek je neprimerno bolj bogat, tako v številčnosti kot tudi vrstnosti. Je bolj odporen na bolezni in razne naravne neprilike. seveda pa naravno pomlajevanje zahteva svoj čas, nekaj znanja in potrpljenja. Kasneje praviloma zahteva precej manj pozornosti, kar pa ne pomeni, da ga pustimo rasti po sistemu "nekej bo že zrastl"! Je pa vložek časa in energije, v kolikor je delo opravljeno pravočasno, relativno majhen, samo nego pa lahko opravimo takrat ko drugega posla ni prav veliko (pozna jesen, zima).

Se da kje dobiti kakšno gradivo na to temo? Smo v gozdu pred kakšnimi 10 leti podrli večje bukve, območje se je lepo zarastlo z mladim grmovjem, večinoma bukve, kakšen gaber vmes. Zdaj me pa zanima kdaj opraviti redčenje, na kakšni razdalji pustiti itd.

Obstaja tudi tečaj Nega gozda. Izgleda podobno kot težaj za motorno žago. Nekaj ur teorije, potem prikaz in redčenje praktično v gozdu in na koncu smo še imeli en dan ekskurzijo.

Nega gozda je nekako razdeljena na faze v katerih je gozd.
Obžetev
Obžetev se opravlja kadar zeliščni sloj onemogoča normalni razvoj mladja gozdnega drevja. Praviloma se opravi obžetev v lijakih, če obstaja nevarnost preraščanja robide ali srobota pa je treba obžeti celotno površino. Delo obžetev in odstranjevanje vzpenjavk se ločuje predvsem zaradi razvidnosti opravljenega dela.

Nega mladja
V nego mladja sodijo uravnavanje zmesi, odstranjevanje predrastkov, rahljanje in uravnavanje ostrih robov.

Nega gošče
V nego gošče sodijo odstranjevanje silakov in drugih nezaželenih osebkov v zgornjem sloju, uravnavanje zmesi ter pomoč pri preslojevanju.

Nega letvenjaka
Nega letvenjaka je ukrep, ki temelji na pozitivni izbiri dreves. Le tem se odstrani konkurente. Povprečni premer za posek označenega drevesa je manjši od 10 cm. Prežagovanje podrtih debel in gozdni red sta obvezna le pri iglavcih in brestu. Delo se opravlja z lažjo motorno žago.

Nega drogovnjaka
Nega drogovnjaka je ukrep, ki temelji na pozitivni izbiri dreves. Le tem se odstrani konkurente. Povprečni premer za posek označenega drevesa je večji od 10 cm in manjši od 20 cm.

Nega v prebiralnem gozdu
Nega prebiralnega gozda združuje elemente nege mladja, gošče in letvenjaka. Izvaja se v prebiralnih gozdovih in tam, kjer ni mogoče razlikovati razvojnih stopenj. Delo se opravlja z vejnikom in lažjo motorno žago.