2 vreče na hektar, spet odvisno za kaj rabiš. Ja briketi se ob prisotnosti vlage začnejo razkrajat. Sej piše zgoraj, začne se greti in razpadati.

Se pravi, če lahko zagotoviš prostor, kjer je vlaga optimalna, potem jih imaš lahko shranjene tudi dlje časa in ne bo prišlo do razkrajanja in pregrevanja.?

To pa ne vem, jaz vem da bi jih vzel spomladi in porabil v roku 2 mesecev.

Trošenje Bogatina pred setvijo ječmena.
Aha, pa tisto kar sem napisal, da se naredijo kepe, če se ne porabi takoj...to se je zgodilo samo na vrhu vreče. Sem celo vrečo spustil skozi sito in dejansko, so bile kepe gnoja bolj proti vrha in po vogalih. Tako, da tudi pol leta star bogatin je načeloma primeren za sejanje, seveda je dobro tistih par kep ven pobrat, da se trosilec ne zamaši.

mau sem gledau sestavo tega bogatina, 3,4% P, 2,7% K, skupni N 4,8%, pomoje glede na to sestavo ni vreden denarja. Če se vam gre za humus, se vam bolj splača zeleno gnojenje, kjer ob dobri ozelenitvi lahko imaš tudi 20-30t zelene mase brez kakšnih pretiranih stroškov, pri živinorejskih kmetijah pa gnojiš z gnojevko oz gnoj če ga imaš in glede na sestavo le tega bom dopolnilno gnojiš z mineralnimi gnojili npr. govedorejska kmetija ima v večini primerov založenost tal z K že pokrita z gnojem potem pa še glede analize tal gnojijo z P in N.. in je sigurno bolj ekonomično kot to trosenje perutninjega gnoja.

Z gnojnico neboš povečal humos v tleh. Kvečjem boš zakisal tla.

seba993 je napisal/a:

Z gnojnico neboš povečal humos v tleh. Kvečjem boš zakisal tla.

Nikjer ne piše da boš z gnojevko povečal humus v tleh, drugače pa je pH gnojevke 0d 5,7-6,8, tako da do nekega zakisanja tal ob upoštevanju gnojilnega načrta nebi smelo biti.

Mdebevec je napisal/a:

mau sem gledau sestavo tega bogatina, 3,4% P, 2,7% K, skupni N 4,8%, pomoje glede na to sestavo ni vreden denarja. Če se vam gre za humus, se vam bolj splača zeleno gnojenje, kjer ob dobri ozelenitvi lahko imaš tudi 20-30t zelene mase brez kakšnih pretiranih stroškov, pri živinorejskih kmetijah pa gnojiš z gnojevko oz gnoj če ga imaš in glede na sestavo le tega bom dopolnilno gnojiš z mineralnimi gnojili npr. govedorejska kmetija ima v večini primerov založenost tal z K že pokrita z gnojem potem pa še glede analize tal gnojijo z P in N.. in je sigurno bolj ekonomično kot to trosenje perutninjega gnoja.

Vrednost je nekje 100 € tono
to je 34 kg P 27 Kalij 48 kg dušika to je ekvivalent cca 200 kg NPK 15-15-15
Če upoštevaš še mikroelemnete ki so vv kurjevcih ter Ca si tam tam nekje.
Za neka slabše založena tla so zelo zanimiva alternativa mineralnim gnojilom.
Če je ne kmetiji že tako preveč kalija, je pa vsekakor bolje uporabiti NP kombinacije.

sebo je napisal/a:

Vrednost je nekje 100 € tono

Cena je 100 € za 1 jubo vrečo, okoli 700 kg. Potem je tona 142 €.

po mojm mnejuje to gnojilo pomebno za popestritev drugih mikro in makro elemento ne samo N P K
tako da bi bila zanimiva zadeva da bi jo na vsake toliko časa trosil in s tem dodajal tudi druge elemente
cena se mi pa ne zdi pretirano visoka saj če ga primerjamo z NPK umetnimi gnojili smo približno na istem s tem da smo ob gnojenju z bogatinom dodali še veliko ravno tako pomebnih elementov