ZETOR 6245 je napisal/a:

Ustno ne gre sklepati ničesar. Niti pisno ne gre, če je sosed baraba. Tista o branislju in ćeferinu pa je tipična slovenska. Moje mnenje je, da bi bilo najbolje parcelo prodati, kot pa iti tožiti nekoga v Slo pravnem sistemu.

Prodat, najlažje, in po možnosti nekomu drugemu "podtaknit" pravdanje , čeprav verjamem, da @ZETOR 6245 tega ni mislil, ampak v resnici se tako večkrat zgodi, da nekdo kupi parcelo do katere ne more...

Res na to nisem pomislil, se pa to dogaja. Kaj pa če bi kupil kar tisti s katerim je problem, ali pa lastnik sosednje parcele na drugi strani (kmet). Nekoč je v sklopu popoldanskega programa na TV SLO1 bila oddaja Nedeljsko oko, če se kdo spomni...

Ja, se spomnim te oddaje, žalostno je da prihaja do takih nesporazumov, ki velikokrat pripeljejo do te mere da se konča tragično.

Sploh ne morem razumeti, da je lahko nekdo takšna baraba, da gre sosedu vzeti cesto. Ali pač neko pot s katero ni vzdrževanja.

Pri nas imamo magistralko 200 metrov od hiše, od tam do nas vodi kolovozna makadamska pot, ki je v lasti občine, vzdržujem jo jaz, ta pot pelje mimo naših hiš še naprej do štirih sosedov. Z enim od njimi sva si, pač, slovenca. Lahko bi pozimi pustil nespluženo, lahko bi po nevihti ne šel z desko po cesti, lahko bi postavil traktor na cesto ali kar kipnil 3 kubike zemlje. Ampak ne bom, ker so me kot otroka učili, da je treba soseda imeti rad ali pa ga sovražiti do nezavesti. To pa zato, ker nikoli ne veš, kdaj bo on rabil tebe in kdaj ti njega.

Si rekel tragično, saj imaš prav. Marsikateri starejši, katerim je bila odvzeta pot neka vrednota doživljajo velike travme in celo padejo v različna stanja. Vse vzamejo tako zelo resno, da jih živ bog več ne prepriča o nasprotnem. Tudi tisti na drugi strani žive meje ne.

Pred nekaj dnevi mi je en star možakar, kateremu je sosed prodal njegovo parcelo rekel: Veš, danes, ko se je moderno obešati, se bom še jaz. Ampak se bom obesil za pas, to pa zato, da bom lahko videl ali sosed žaluje za mano.

Zdaj bom pa poskušal utihniti, ker sva verjetno skrenila s teme.

ZETOR 6245 je napisal/a:

Pred nekaj dnevi mi je en star možakar, kateremu je sosed prodal njegovo parcelo rekel: Veš, danes, ko se je moderno obešati, se bom še jaz. Ampak se bom obesil za pas, to pa zato, da bom lahko videl ali sosed žaluje za mano.

In, je ostal le pri besedah (upajmo)?!

FFarmer je napisal/a:

dromly je napisal/a: Glede modrosti in iskušenj mu nikakor ne oporekam ga pa občudujem in preziram ob enem, ko vedno skrene desno... je pa dejstvo, da če bi šli vsi v isto smer da bi bli ovce... Če bi šli pa vsi v levo, bi bli pa carji, a ne? Preveč verjameš našim dnevnim cajtngom, Mladini, najboljšim meneđerjem pa še komu

Saj poznate tisti znani izrek: kdor v mladosti ni levičar, je brez srca.
Kdor pa ostane levičar tudi v starosti, je pa brez pameti

Eric Hobsbawm, eden najbolj znanjih angleških zgodovinarjev pa pravi:

Poznam veliko levičarjev, ki so spremenili mnenje, pa nobenega desničarja.

Hja tudi jaz poznam kako od sličnih zgodb glede teh poti. In res so žalostne, če ni dobre besede med sosedi. Pa tut tako dolgih zgodb, če jo grem opisovati ne vem, če bi kdo bil zainteresiran brati...

Imel sem priliko u življenju biti prisoten, pri ravsu(u štartu rausa), ko je sosed sosedu prepovedal dolgoleten dostop do parcele. No na koncu celo vsem, ki so "baje"imeli tam služnostni dostop. In šli vsi sosedje na sodišče. Prej pa si bili dobri kot brati vsi med sabo. Rečem vam, malenkost na malenkost in enemu prekipi.
Najboljši je kakršenkoli izvensodni dogovor seveda.

No če se dotaknem onega prej omenjenega primera, celotnega, končnega izpleta sploh ne vem, le vem, da je eden od oškodovanih za služnostno pot svojo parcelo raje zapustil, raje kot si trl živce z slovenskim pravnim sistemom. No za konec pa je rekel, da če bo potreba si pa bo uredil pot po drugi strani, skozi gozd, ki pa je njegov in v njem je tudi že narejena manjša ozka pot za spravilo drv. Ostali oškodovanci pa so se podali na sodišče. Vsaj 2 ali 3 so bili.

Velikokrat pa resnica za spor med dvema tiči nekje u sredini, kot pravi pregovor.