linč je napisal/a:

Grem postavit, da bo delež EKO kmetij po 2020 padel na zanemarljivo raven, tja do 2050 pa bodo skoraj povsem izginile. Moje osebno mnenje je, da se z uporabo izbranih fitosanitarnih srestev pri pridelavi do določene mere ne škoduje, veliko bolj je za zdravje škodljiva uporaba le teh pri skladiščenju pridelkov in pa zelo škodljivi so razni dodatki pri predelavi v končne izdelke.

ne vem. čisto možno je da bi se število eko kmetij celo povečalo, kljub temu da ne bo spodbud.
Zakaj- zato ker konvencionalnega integriranega ne boš mogel prodat oz. bo le to prepoceni da bi lahko za to ceno prideloval.

Kot je bilo že zgoraj napisano zakaj bi kupoval konvencionalno pridelano, če je eko le 30 % dražje

Najbolj škropijo hobi kmetje ter namensko pretiravajo z odmerki škropiv ker hočejo imet lepo robo. Tisti, ki se intenzivno ukvarja s pridelavo česarkoli hudičevo pazi na odmerke...........

Kar navadni kmetje delamo podnevi, delajo nekateri ekološki ponoči hehe

Desikacijo so Švicarji prepovedali z zakonom. Zdej najbolj problematičen je glifosfat.

Pri 0.1 ppm deluje kot antibiotik, je tudi pantetiran kot antibiotik. Pri 0.5 se npr pri poiskusih z dvoživkami rojevajo dvospolna bitja, se pravi je hormonski motilec isto kot atrazin. Pri 2ppm v podganah dobiš problemi z jetri in ledvicami.

Problem je da za pšenico je EU dvignila mejo iz 0.1 na 10 ppm glifosfata, za sončnice je na 20ppm. Karenca gor ali dol, glifosfat po desikaciji se bo vpil v samo rastlino in bo ostal v moki in tudi v kruhu.

Za druge herbicide ne vem. Samo zadnje čase jih v EU nekaj daje da prepovedujejo starejše herbicide, pol pa se vse zamenja s čim hujšim, kot je glifosfat, za katerega se govori kot da je najvarnejši ker se hitro biodegredira.

Jaz bi samo pripomnil da škropiva niso razgradljiva. Njihovo prisotnost se da večinoma s kemijski testi ugotoviti še po mnogo letih. Lahko da v tleh ostanejo v enaki obliki ali pa reagirajo s čim drugim in nastane neka tretja spojina. Hec je v tem, da za vse umetno ustvarjeno snovi, ki v naravi niso prisotne, ne obstaja mehanizem za njihov razkroj. Edina stvar ki 100% razgradi sčasoma vse na osnovne komponente, so UV žarki, vendar je proces dolgotrajen.

Pri nas nismo bio kmeti, vendar krmimo krmila s certifikatom brez gso. Kaj točno je v krmilih ve samo proizvajalec. Mleko gre v ljubljanske mlekarne. Meso gre pa v italijo, tako da je vprašanje kje na koncu konča.

joze.kidric je napisal/a:

Najbolj škropijo hobi kmetje ter namensko pretiravajo z odmerki škropiv ker hočejo imet lepo robo. Tisti, ki se intenzivno ukvarja s pridelavo česarkoli hudičevo pazi na odmerke...........

Se nisem nameraval vključiti, ampak si me "potegnil za jezik" s svojim postom o hobi kmetih. Sam delam v živinoreji (naj bo, v veterini) ves svoj delovni vek (skoraj 30 jih že bo). V tem času, sem prišel do spoznanja, da smo hobi kmetje (njivica pa malo vrta) pravzaprav še najskromnejši porabniki FFS, saj vseh dovoljenih FFS v Sloveniji niti nimamo v tistih odmerkih za 10l vode, koliko pač lahko dobimo, ker so večina sodobnih FFS v takšnih koncentracijah, da bi za 100 kvadratov pridelka, koliko pač bi naj s hobi odmerkom(če se lahko tako izrazim) lahko škropil, moral imeti mikronsko tehtnico ali črpalko za pipetiranje tekočin. To pa se ne izplača. Je boljše imeti boljšo polovico "mahjeno" na motiko, da vse okopa in ročno odstranjuje plevel.
Primer: ACTARA 25WG, ki jo uporabljam za zatiranje koloradarja. Po navodilih ima količino 60-80 gramov na hektar. 1ar pa 0,6-0,8 grama. Reci mi, koliko hobi kmetov ima tehtnico, ki mu odmeri manj kot kuhinjska, ki meri najmanj 10 gramov? V vednost, jaz sem takšno uspel najti in si jo kupiti, ker jo uporabljam tudi za druga tehtanja (v službene namene).
Pri poklicnih kmetih pa sem dosti krat doživel, da sem mu naredil izračun potrebnega sredstva za večkratno izvajanje škropljenja (konkretno 4x), pa so se mi našli "strokovnjaki" in potožili, da jim je po dveh škropljenjih zmanjkalo sredstva in če lahko spet še malo dobijo. Hej, madoniš! Koncentracije v sodobnih sredstvih so takšne, da nimaš kaj pretiravati (ravno profesionalci trdijo, da moraš k odmerku še dodati vsaj četrt določenega odmerka če ne že polovico, da bi naj sredstvo prijelo). Ali pa se dogaja kot se je zgodilo s sredstvom ALFACRON plus 10 WP. ker je zadeva ob prihodu na trg delovala dobesedno odlično, so se našli "strokovnjaki", ki so sredstvo redčili z dvakrat več vode, kot je bilo predvideno. Rezultat, po dveh do treh letih je preparat postal neučinkovit, ker so muhe postale odporne na učinkovino.
Pri FFS pa bi še se našlo več takšnih primerov... Zakaj? Zaradi mišljenja, da se navodil ni treba držati in da lahko dela vsak kako se mu zazdi, samo da ima on boljše, cenejše in ugodnejše.
Hobi kmetom pa je interes, da se od FFS uporabi samo tisto, kar je nujno potrebno. Za primer, imam Actaro na zalogi za koloradarja v krompirju, ki ga špricam 1x do 2x v sezoni, čisto odvisno, koliko teh nebodigatreba se mi pojavi na tistem aru kolikor imam posajenega krompirja zase. in doziram ga 0,8g na 3-6 litrov vode..... Pa prime.

Lep pozdrav!

Kmet in kmetica seksata, kaj nastane?
Otrok, seveda!

Biokmet in biokmetica seksata, kaj nastane?
NIČ, ker biokmet NE ŠPRICA!!!

linč je napisal/a:

Kmet in kmetica seksata, kaj nastane? Otrok, seveda! Biokmet in biokmetica seksata, kaj nastane? NIČ, ker biokmet NE ŠPRICA!!!

me je spomnil na Lamborghinijev vic:

Pričaju dva penzionera u parku:

- Stari, znaš li ti da smo i ti i ja sada ekološki jebači?
- Kako to misliš!!
- Pa obojica spadamo u kategoriju, bio-jebač.


Lep pozdrav!

Tema