kravica liska je napisal/a:

poglejte si malo www.heumilch.at in preberite rezulatate analiz mleka narejenih na Dunaju Švicarji trenutno uvajajo novo kmetijsko politiko, kjer bo dobil subvencijo, če bo kmet ukinil silažo.

Glede mitov o senu in silaži: krmljenje silaže je lahko problematično na kmetijah kjer iz mleka pridelujejo trde sire. Tu je možnost okužbe mleka in sira z bakterijami, ki povzročajo napihovanje sira (klostridiji) veliko večja kot pa pri krmljenju s senom. Drugo so pa v glavnem pravljice, ker pa se pravljice vedno dobro prodajajo je to za nekatere kmetije dobra tržna niša.
Države iz tega vzroka tudi podpirajo mleko iz sena, verjetno pa je tu zadaj še dodatni razlog: praviloma s senom pridelamo manj hranilnih snovi kot s silažo zato je tudi prireja mleka in s tem presežki v državi nižji.

kmetovalec je napisal/a:

praviloma s senom pridelamo manj hranilnih snovi kot s silažo zato je tudi prireja mleka in s tem presežki v državi nižji.

Ziher je to uradni razlog!

_toni je napisal/a:

kmetovalec je napisal/a: praviloma s senom pridelamo manj hranilnih snovi kot s silažo zato je tudi prireja mleka in s tem presežki v državi nižji. Ziher je to uradni razlog!

No ja..... To imate prav kar se tiče sirov, so pa še druge prednosti. Če bi pogledali študijo narejeno na Dunaju bi videli da obstaja značilna razlika med klasičnimi vzorci in senenim mlekom. Več omega 3, boljše razmerje med omega 3 in omega 6 ... Zraven tega pa tudi okus. To je sicer subjektivno, vendar po lastnih izkušnjah z direktno prodajo mleka cca med 30 in 40% ljudi zazna to razliko. Ja, če je silaža uredu ni razlike, to res pravijo in verjetno se na okusu takrat ne pozna,vendar pa nimamo vedno idealne silaže.

Glede pridelave hranilnih snovi.... kvalitetno seno lahko vsebuje ravno toliko hranilnih snovi, kot silaža . Ne govorim tukaj v povprečju ampak o tistih, ki se resno ukvarjajo s pridelavo sena.

iz mojih izkušenj krave ki jejo silažo driskajo tiste ki pa vedno jedo seno pa ne. pomoje je to tudi razlog da krave dočakajo vedno manjšo starost

recnik je napisal/a:

iz mojih izkušenj krave ki jejo silažo driskajo tiste ki pa vedno jedo seno pa ne. pomoje je to tudi razlog da krave dočakajo vedno manjšo starost

Se pravi vsega po malo pa bo ravno prav

jales je napisal/a:

"i tata bi sine" Kaj vse potrebuješ za sušilno, kakšne slike se tudi ne bi branil . A to posušite tudi veliko okroglo balo?

morda te to zanima :
http://www.umweltbund.de/gruenland.htm#kostenvergleich
vredno je prebrati !!

Rad bi stegnil jezik in rekel, da je bil postopek pridelave silaže uveden leta 41' v Veliki Britaniji. Tam so v času vojne, ki je takrat trajala na celinski Evropi in severni Afriki. Kjer so zmrzovali tudi slovenci pod nemci v rusiji in kjer so si nemci na havbah tankov pekli jajca v Libiji. Takrat še ni bilo pomembnih bitk na Otoku, je pa bila celotna kmetijska politika usmerjena v pridelavo kvantitete na področju prehrane ljudi, sploh za potrebe armije.

Zato so bili uvedeni posebni uradi in seveda inšpektorji, ki so vsi kontrolirali kmete, le nekateri so jim povedali kaj naj začnejo delati, da bodo uspešni. Ker pa vemo kakšno vreme je v VB in je sušenje sena zelo komplicirana reč, če not ulije so vodilni prišli na idejo silaže. To je pa izgledalo tako, da so skupaj postavili 4 kovinske valovitke (kovinska streha), not nadevali koprive različne trave, zadevo pohodili (ročno potlačili) in še dali čez eno valovitko, to pustili cca. en mesec in odprli. Poskusili so dali jesti kravi, kateri je bilo to všeč. Ampak bil je problem - driska. To so nekako zanemarili in razglašali uspeh silaže kot so pred stoletjem o krompirju. Tako se je rodil stolpni silos.

In tista kmetija, ki je v tistem času to uvedla je dobila s strani inšpektorja oceno A, ta je bila najboljša, kmetije s takšno oceno so dobili tudi nekakšno posojilo za nakup traktorja. Možne so bile tudi ocene B in C, in tista kmetija, ki je dobila oceno C je bila ponavadi zapuščeni, gospodar je bil sam in zapit. Moral se je preseliti v mesto in si najti službo, kmetijo so pa prodali na dražbi. Da pa bi kmetje ugodili in dobili najboljšo oceno so pričeli saditi lan in sicer za lanena vlakna iz katerih se je tkalo vse živo, od srajc do cerad za vojaške tovornjake. Ugotovili so tudi, da so kunci dobri za meso, že v treh mesecih so primerni za zakol. Zato so jih začeli gojiti. Potem so še ugotovili, da črno-bela pasma da veliko več mleka od simentalk in so jih začeli gojiti. Takrat so bili iz Švedske izvoženi že prvi Alfa Lavalovi molzni stroji, s katerimi so si pomagali. Ameriški Howard pa je že začel izdelovati stroje za pranje perila, s katerim so si gospodinje zelo pomagale.


Konec citata.


Tole kar je navedeno zgoraj je povzetek 5 strani dolgega poglavja o kmetijstvu v VB v času med 2. sv. vojno. To pa piše v eni izmed knjig o zgodovini kmetovanja.

Razvoj pa gre naprej! Tisto o senenem mleku ni samo modna muha ampak dejstva, ki jih je potrdila mednarodna raziskava. Seno ima pozitiven učinek, oziroma kolikor več je sena v obroku bolj pozitiven učinek ima na maščobno kislinsko sestavo mleka. Koruzna silaža pa ravno nasprotno.

kravica liska je napisal/a:

Razvoj pa gre naprej! Tisto o senenem mleku ni samo modna muha ampak dejstva, ki jih je potrdila mednarodna raziskava. Seno ima pozitiven učinek, oziroma kolikor več je sena v obroku bolj pozitiven učinek ima na maščobno kislinsko sestavo mleka. Koruzna silaža pa ravno nasprotno.

Ne moreš primerjati koruzne silaže in sena. Če hočeš pošteno primerjavo potem vzemi kvalitetno seno in kvalitetno travno silažo in tam razlike ne bodo velike, ne v eno ne drugo smer. Tisti link, ki ga je dal deželan je pa tudi hudo pristranski ali pa avtor nima čisto počiščenega podstrešja. Že primerjava teže bal je nemogoča: silaža 125 kg SS, seno 212 kg. V resnici je ravno obratno.

Zraven tega je TS s 50% SS daleč od optimalne sušine in prebavljivosti.