Ja lepo da nekateri vztrajajo in rajši nehodijo v službo. Pri nas smo praktično opustili vso kmetijstvo razen gozda, ki ga sekamo izključno za svoje potrebe.
Od živali imamo le enega prašiča in še to na željo moje mame. Krompirja ne sadimo že dve leti, o poljščinah pa da sploh ne govorim sem kupu koruzo 700kg za 15000 sit (62,59€)in to suho v vrečah. Za razliko da 1 liter škropiva stane že več kot suha koruza. Imamo še enega konja toliko da nam poleti popase vrt pa še o tem razmišljam da ga bom prodal. Na koncu naj Vam povem samo še to da ne živimo nič slabše kot prej ko smo morali delati za ostalo živino prej boljše, ker nimamo nobenih obveznosti pa še plače ne rabiš vlagat v kmetijo.

sam sem tudi mnenja, da je edini izhod povezovanje malega kmeta vendar pa je to zelo težko med slovenskimi ljudmi ker jih je sama faušija! prvi problem bi nastal takrat, ko bi imeli naprimer kombanj pa bi eden požanjal drug pa ne pa bi prišla toča ali pa druge vremenske neprilike! glede povečanja površin je pa prinas v prekmurju tako da je v ravnem tak vse obdelano po hribih pa veliki kosi tudi! Problem je pa pri malih kosih, ki so veliki 30 arov al pa še manj! Tisto pa noče nobeden vzet ker se samo obračaš po njivi nezraste pa tak nič!

Res je, Gost, kar si napisal. Toda noben pogoj, ki si jih omenil ni neizvedljiv.

uros je napisal/a:

Rešitev malih kmetij (profesionalnih, ne da dela v službi in zraven še malo kmetuje) vidim v eko-kmetijstvu kombinirano z neko obliko eko-turizma. Mislim, da se bo trg eko proizvodov zelo širil in da se bo dalo te proizvode prodati po bistveno višjih cenah kot konvencionalne proizvode. Poleg tega pa se da živeti tudi od pridelave zelišč (tudi sam sem bil presenečen) + turizem na to temo. Ljudje so vedno bolj ozaveščeni in eko-karkoli kar "pali".

Nikar ne bodite naivni in si ne delajte lažnih utvar. Ekokmetijstvo je možno predvsem na velikih kmetijah. Poglejte statistike. ekokmetije so vse veliko večje od povprečja. To je tudi logično saj manj pridelaš na ha. Cena pridelkov pa ni bistveno višja, marsikje pa je celo enaka konvencionalni pridelavi. Rešitev je v dopolnilni dejavnosti ali službi, vendar potem kmalu vidiš, da ti tisto kmetovanje prinaša samo izgubo, nekaj časa ga še jemlješ kot hobi potem pa obupaš. Po drugi strani pa je to, da kmetije propadajo sreča za tiste, ki ostajajo. Kako pa mislite, da bi bilo moč povečati kmetije, če na drugi strani ne bi nobena propadla? In ni nujno, da je velikost odločilna za uspešno kmetovanje: dober gospodar bo iz male kmetije z najemom in dokupovanjem naredil veliko, slab gospodar pa bo tudi veliko kmetijo slej ko prej pognal.

hmm bomo videli kaj bo prinesel cas...

me pa zanima ali je res prihodnost v sloveniji veliiike kmetije ali vec majhnih... Se posebej ce gledamo na geografsko sestavo in velikost povprecnega zemljisca... jaz mislim da je prihodnost v majhnih do srednjih kmetijah, saj bodo lahko s manjsim vlozkom pridelali vec... je le razlika ali imas ti 100ha v enem kosu (kot je to na nizozemskem ali kaksni drugi pretezno ravninski drzavi) ali v imas parcele razdrobljene ter na razlicnih sestavah tal in na razlicnih legah...

mislim da vecinoma male kmetije propradajo zato ker gospodarji kupujejo nove traktorje nove stroje... in se jim res kmalu ne izplaca... se posebej ker vsi kupujejo ogromne zadeve ( da ja sosedje vidijo) potem pa s tem ne morejo obdelat cca 70% zemljisc ker so parcele premajhne...

ne moremo se primerjati s tujino...


aja kar se pa strojnih storitev tice: problem je ker vsak najprej za svojo rit poskrbi potem pa za druge... potem pa rata problem ko se ti zmenis s nekom da ti naredi eno uslugo pa ga ni ali pa naredi vse skup povrsno... pa ugotovis da rabljen stroj le ni tako drag...

glede strojnih uslug bi pomoje bila rešitev v tem, da bi se s tem ukvarju en, ki nima nič svojih obveznosti, da je vedno na razpolago.

Saj je vse res, tredn je veliko, večje, največje. Ampak jaz kmetujem na 12,5 ha, pa moram reči, da se da. Je pa res kar problem spraviti skupaj sredstva za investicije, tako da se mi zdi, da sem kar blizu spodnje meje, ko se še da živeti na kmetiji. Enemu. Od živinoreje, seveda. Kar se mene tiče- komaj čakam, da se eden ali dva v moji vasi naveličata kmetovati. Morda se sliši grdo, ampak tako je, bo pa zame več.

Če pogledam pri nas, je zelo malo majhnih kmetij, ki se ukvarjajo z živinorejo, več se jih ukvarja z vinogradništvom, pa še to ob delu. neobdelane zemlje- manj kot 4000 m2 pa je zmerom več, po ravnini niti ne, pa bolj v nagnjenem terenu. jaz sem namreč v roku enega leta najel 1,3ha zemlje, od tega je ne travnik velik 6000 m, ostalo sta dve parceli približno enaki, strojna obdelava je pa težja.Pa še tisti travnik je v terasah.

žalostno je da naši politiki vidijo v svojih glavah le to da je ekonomika pridelave boljša na večjih kmetijah....posledično je taka tudi politika ki vzpodbuja le velike kmete, mali pa se posredno zatirajo in propadajo. Premalo se zavedajo da to ne vodi nikamor! Kmetje, ki se ne bodo več "imenovali" kmetje bodo le sredstvo za ustvarjanje prehrambene surovine in gonilna sila gospodarstva. Tistih nekaj kmetov ki bo ostalo bodo pridelovali zastonj hrano, vsi ostali ki so in bodo propadli pa bodo ubobožali in bo država mogla poskrbeti zanj (vprašanje pa je ali se da spraviti kmeta po krvi na kolena). Globalizacija je prinesla samo eno; tempo, ekonomičen način razmišljanja in vse možne skrajnosti, ki preizkušajo človeka in njegov um.

To je pa pri nas ko je stariata pameten in ne pusti da bi kdo delal na 184 ha
pa raje vse propada
kaj pa menite na to
lp Klemen Kobal