Pravkar sem gledal ponovitev sinočnjega Žarišča.
Dva doktorja, dr. Bohanec in dr. Komat sta se udarila. Za transgeno koruzo in proti transgeni koruzi. Dr. Bohanec je za in zvenel bolj prepričljiv od dr. Komata, ki je bil proti.

Komu verjeti?

Vprašaj se, kakšen interes imata oba - tisti, ki je za in tisti, ki je proti?

Osebno sem zelo proti.

canycom je napisal/a:

Vprašaj se, kakšen interes imata oba - tisti, ki je za in tisti, ki je proti? Osebno sem zelo proti.

Glede na videno imata oba finančni interes. Zagovorniki transgenih rastlin imajo direktni finančni interes: prodaja svojih produktov. Nasprotniki pa imajo indirekten interes. Političen! Skozi nasprotovanje transgenom navidez kažejo svojo zaščitniško držo. "Glejte mi vas ščitimo pred grdimi kapitalisti" Na tej točki pa bi veljalo zastriči z ušesi. Še vsi "zaščitniki" so se v zgodovini pokazali kot veliki lopovi. Le nedavno zgodovino poglejmo: Nacizem je kobajagi ščitil interes nemškega naroda. Fašizem je ščitil korporacije. Komunizem je navidezno ščitil delavstvo. Kam so vsi ti zaščitniki pripeljali svet?
Kaj pa če gre pri nasprotovanju transgenom le za navadno starokopitništvo?
Zgodovina nas tudi tukaj uči, da so starokopitneži vedno nasprotovali novim tehnologijam: parnemu stroju, motorju z notranjim izgorevanjem, filmu, televiziji, internetu.

Prav zares premalo poznamo to področje, da bi se mogli prav odločati.
No, naj se popravim: ednina, premalo poznam!

Zame je popolnoma dovolj tehten argument to, da se pleveli prilagodijo in s časom razvijejo odpornost proti določenim herbicidom, isto žuželke. Kaj bomo pa takrat uporabljali? Gre za to, da je to kratkoročen dobiček. Dolgoročno pa je dobiček edinole za prodajalca teh semen in seveda tudi FFS. V naravi se geni med rastlinami v določeni frekvenci, ki je sicer majhna, ampak večja od nič, izmenjujeo tudi medvrstno, ne samo med osebki znotraj iste vrste. V ZDA imajo po 20 letih uporabe na herbicide odporne koruze in soje strašne probleme z odpornostjo plevelov. Sedaj morajo uporabljati 3x večje koncentracije herbicida. Nihče mi ne bo dopovedal, da tu škodljivega učinka ni. Seveda je. Pa še kako velik. Ampak pri tem spet najbolj profitira prodajalec semena in FFS. Edino lokalno različne sorte in vrste lahko omogočijo dolgoročen razvoj in obstoj kmetijstva. Vse, kjer hočemo spreminjati naravo, je dolgoročno zanič in napačna odločitev.

Vem za primer ko so oljno ogrščico (GSO) lahko škropili z neke vrste totalcem, seveda proti plevelom. Problem, ki je nastal čez par let: oljna ogrščica se je razpasla naokoli in je seveda z ničemer niso mogli uničiti

Prišli bodo nazaj časi, ko bo treba iti se mehansko obdelavo in uničevanje plevelov, česala, okopalniki, kultivatorji in podobne stvari.

Pred 40 leti smo z motiko okopavali hektarje njiv koruze, dandanes pa mi kmetijski svetovalec po ovinkih pove, da je najbolje za naravo, če grem isto delati sedaj. Pred leti (20), ko so postajala popularna FFS, me je taisti kmetijski svetovalec nategnil, naj grem po travniku škropiti proti divjemu hrenu, in sem res, a glej ga zlomka, zadeva se posuši in seme pade dol pride zima in drugo leto ga je bilo še več. Takrat sem kupil gajbo piva in poklical nekaj kolegov, prikolico, traktor in smo populili ven ves hren, na kup in ga zažgali. Dandanes imamo na travniku 10-20 hrenovih grmov.

Sam prisegam na mehansko obdelavo, razen škropljenje koruze 3 dni po setvi. Ampak, ven pulimo lahko mi, vrtnarji, tega ne morete početi vi, ki imate 20+ ha travinja, to je razumljivo, je pa tudi res, da so bila FFS razvita za velike, ne za majhne.

Da vam povem še za te divje murke, ki so v koruzi, pred tremi, štirimi leti, so bile na vsaki njivi na Radeljskem polju, vsi so škropili proti njim, in potem sem jaz butelj, ki nikoli nimam mira, šel in izpulil ta plevel iz koruze, in moram potrkat, da ga ni več.

Jaz predlagam, da pogledmo posnetek od 12. 50 minute dalje in se pogovarjamo o nastopu obeh glavnih protagonistov. Dva doktorja znanosti pa diametralno nasprotni mnenji. Kateremu bolj verjeti?

http://ava.rtvslo.si/predvajaj/odmevi/ava2.174235194/

ZETOR 6245 je napisal/a:

Prišli bodo nazaj časi, ko bo treba iti se mehansko obdelavo in uničevanje plevelov, česala, okopalniki, kultivatorji in podobne stvari. Pred 40 leti smo z motiko okopavali hektarje njiv koruze, dandanes pa mi kmetijski svetovalec po ovinkih pove, da je najbolje za naravo, če grem isto delati sedaj. Pred leti (20), ko so postajala popularna FFS, me je taisti kmetijski svetovalec nategnil, naj grem po travniku škropiti proti divjemu hrenu, in sem res, a glej ga zlomka, zadeva se posuši in seme pade dol pride zima in drugo leto ga je bilo še več. Takrat sem kupil gajbo piva in poklical nekaj kolegov, prikolico, traktor in smo populili ven ves hren, na kup in ga zažgali. Dandanes imamo na travniku 10-20 hrenovih grmov. Sam prisegam na mehansko obdelavo, razen škropljenje koruze 3 dni po setvi. Ampak, ven pulimo lahko mi, vrtnarji, tega ne morete početi vi, ki imate 20+ ha travinja, to je razumljivo, je pa tudi res, da so bila FFS razvita za velike, ne za majhne. Da vam povem še za te divje murke, ki so v koruzi, pred tremi, štirimi leti, so bile na vsaki njivi na Radeljskem polju, vsi so škropili proti njim, in potem sem jaz butelj, ki nikoli nimam mira, šel in izpulil ta plevel iz koruze, in moram potrkat, da ga ni več.

sem ravno danes skopal cca 60 arov ščavja z motiko bilo ga je za zelo poln gumi voz
je pa mislim da to najboljši način za odstranjevanje ščavja

nevednež je napisal/a:

Jaz predlagam, da pogledmo posnetek od 12. 50 minute dalje in se pogovarjamo o nastopu obeh glavnih protagonistov. Dva doktorja znanosti pa diametralno nasprotni mnenji. Kateremu bolj verjeti? http://ava.rtvslo.si/predvajaj/odmevi/ava2.174235194/

Eden izmed njiju je doktor, drugi pa falirani študent medicine. Zanimivo kako je v javnosti razširjeno mnenje, da je gospod "neodvisni" raziskovalec doktor. Pa sem osebno zelo zadržan, kar se tiče uporabe GSO.

Pa sem pogledal ta posnetek in ugotavljam, da ima levi g. dr. nekakšne posebne prihodke iz tujine, da takole zagovarja to zadevo. Upam, da se motim.

Jaz bom takole rekel, da so navalili na te GSO-je z nekim namenom pridelati več na enakem prostoru, v redu. Če pa pravite, da ta rastlina sama proizvaja pesticide in herbicide, kaj pa če zajedalcev ni na tisti njivi, kam gredo potem strupi? verjetno gredo s sabo v silos, tam se ti mikroorganizmi razvijejo naprej, ker imajo optimalne pogoje, to pa potem poje žival in to žival poje človek, s prvo generacijo bo vse v redu, kaj pa druga in tretja, pa naslednja, vsaki generaciji se človeškemu organizmi doda nek nov kromosom, kaj bo čez 1000 let, niti si ne upam pomisliti, ker pač.... Fantje, ne ga srat, mati naravo ne gre spremeniti. Smo jo že dosti z*ebali s temi toplogrednimi plini, pa še to v samo 100 letih. Pa saj obstaja koruza z dvema štoroma. Jaz ne razumem zakaj ne znajo izumiti debelejšega stebla koruze, z tremi sli štirimi štori, ne oni gredo razvijati nekaj, nevarnega, oni gredo razviti koruzo, ki ti da strup, ne greš ti špricati koruze, ona tebe. Kaj pa piše na flaški od FFS, smrtno nevarno za zaužitje, dražilno, lahko gorljivo. Če spiješ si pač mrtev. Če si ti teoretik, ne moreš iti in spremeniti naravo v laboratoriju.

Nekaj so govorili okoli starih sort jabolk. Sam imam star sadovnjak, star okoli 60 let, obsega 12 jablan in odkar pomnim so vsa drevesa popolnoma zdrava, nikoli nisem šprical katero, le letno obrezovanje in je to to. Pač redna košnja spodaj, apnenje zemlje in gnojenje, stari zakoni narave in fizike. Kolega pa ima 3 jablane Jonagolda 10 let stare, vsako leto šprica dvakrat, pa so drevesa luknjasta od znotraj pa bunke imajo. Kjub temu, da jih obrezuje ni pridelka, lahko gredo za drva. Naj si misli vsak kar hoče.

To je podobno kot vožnja nazaj z dvoosno prikolico, zelo komplicirano, ovinek gre zvoziti, naravnost pa nikakor ne.

P.S. Navadno se Slavko verbalno stepe z gostom, tokrat pa sta se precej vdarila gosta in je bil g. Bobovnik le kot moderator.