koruza za prodajo zrnja,sigurno nebo.za kakšno silažo pa že.

Podravljeni, mene pa zanima če ima kdo kakšne izkušnje s škropivom Lumax. Jaz sem namreč škropil pred vznikom, in na polovici parcel ni bilo pravega učinka. Naprej še vztrajno raste predvsem slak. Me pa zanima ali lahko z Lumaxom škropim še enkrat, ali pa bi za slak bilo boljše kakšno drugo škropivo. Hvala za odgovore.

lamborghini R3 je napisal/a:

Podravljeni, mene pa zanima če ima kdo kakšne izkušnje s škropivom Lumax. Jaz sem namreč škropil pred vznikom, in na polovici parcel ni bilo pravega učinka. Naprej še vztrajno raste predvsem slak. Me pa zanima ali lahko z Lumaxom škropim še enkrat, ali pa bi za slak bilo boljše kakšno drugo škropivo. Hvala za odgovore.

Nas je lumax lansko leto enako razočaral letos smo se tako odločili za laudisa. Škropili bomo ko bo koruza imela 4-5 listov.

pri nas škropimo z drugim škropivom(merlin+še nekaj)isto pred vznikom in isto slak ostane.

Kukr sem js slišu slak uničiš če škropiš potem ko je že zunaj. Zato pa mi pozneje ko je malo večja slak poškropimo ročno.
Ga pa ni veliko in se to da.
Mamo pa tudi bol malo koruze cc. 1Ha, slak pa tudi ni povsod.

Lumax ti stovče večino vznikle in tudi nevzniklega plevela. Slak je zgodba zase... Preberi propagandni katalog na syngentini strani.
Smo prisiljeni na 1ha uporabljat laudis... Škoda denarja! Špricat je treba dvakrat, ker plevelu propadejo samo listi, pa še velik povznik je. Hkrati pa moraš kombinirat z peak ali banvel pripravkom... Drugo leto, če bomo še kaj na VVO1 sejal, bom preiskusil adengo...

Hvala za odgovore! Potem lahko še enkrat škropim z Laudisom, ali lahko kaj škodi koruzi?

lamborghini R3 je napisal/a:

Podravljeni, mene pa zanima če ima kdo kakšne izkušnje s škropivom Lumax. Jaz sem namreč škropil pred vznikom, in na polovici parcel ni bilo pravega učinka.

Praviš, da na polovici parcel ni bilo pravega učinka. Nekaj več povej, da lahko ugotovimo vzročno povezavo. Ampak predpostavljam, da "pravega učinka" ni bilo samo tam kjer je problem večletni plevel.

Opažam, da je potrebno vsake toliko opomniti kaj pomeni večletni pleveli. Že to, da so večletni pomeni da so trdovratni in "niso kar tako". Večletne plevele ni možno uničevati preko talnega delovanja škropiv, ampak jih lahko zatiramo samo preko listov - torej po vzniku. Večletnih plevelov (slak, osat, pirnica in podobni) se najlažje trajno rešimo s totalnim herbicidom po žetvi žit.

Če bi z Lumaxom škropil po vzniku koruze in to bolj proti stadiju 4 listov koruze, bi Lumax kar precej uničil tudi slak, ki se do tedaj že pokaže. To pa še tudi ne pomeni, da bi se ga znebil za stalno.

Za korekcijsko škropljenje v kolikor gre res za slak torej širokolistni plevel bi ti priporočil Cambio 2,5-3l/ha ali kaj podobnega.

Simon MS je napisal/a:

lamborghini R3 je napisal/a: Podravljeni, mene pa zanima če ima kdo kakšne izkušnje s škropivom Lumax. Jaz sem namreč škropil pred vznikom, in na polovici parcel ni bilo pravega učinka. Praviš, da na polovici parcel ni bilo pravega učinka. Nekaj več povej, da lahko ugotovimo vzročno povezavo. Ampak predpostavljam, da "pravega učinka" ni bilo samo tam kjer je problem večletni plevel. Opažam, da je potrebno vsake toliko opomniti kaj pomeni večletni pleveli. Že to, da so večletni pomeni da so trdovratni in "niso kar tako". Večletne plevele ni možno uničevati preko talnega delovanja škropiv, ampak jih lahko zatiramo samo preko listov - torej po vzniku. Večletnih plevelov (slak, osat, pirnica in podobni) se najlažje trajno rešimo s totalnim herbicidom po žetvi žit. Če bi z Lumaxom škropil po vzniku koruze in to bolj proti stadiju 4 listov koruze, bi Lumax kar precej uničil tudi slak, ki se do tedaj že pokaže. To pa še tudi ne pomeni, da bi se ga znebil za stalno. Za korekcijsko škropljenje v kolikor gre res za slak torej širokolistni plevel bi ti priporočil Cambio 2,5-3l/ha ali kaj podobnega.

Kak škropilni program ti uporabljaš na svojih njivah in kak kolobar imaš?

Ali menjaš herbicide ali se držiš istih?

Kake odmerke uporabljaš na svojih parcelah- ker se že v samih navodilih lahko razlikujejo za vsaj 30% in ali jih je ekonomsko še upravičeno zmanjševati. Se pravi da na manj zapleveljenih njivah uporabiš celo nižje odmerke od najnižje priporočenih?

Ali pri izbiri herbicida gledaš tudi na obstojnost učinkovine v okolju, možen onesnaževalec ali so sodobni herbicidi (pesticidi) hitreje razgradljivi do preprostih spojin ali še vedno ostajajo v tleh (ravnokar sem bral nekaj o 2,4 d (herbocid) kjer so bili zaznani ostanki še po treh letih v propadlih listih
http://npic.orst.edu/factsheets/2,4-DTech.pdf



hvala za odgovore.

pa še kot zanimovost herbicid Laudis 45 € v slo

rotar

cca 25 €
poljska

Mislim da se nisem kje zmotil vendar se mi zdi razlika kljub majhnem trgu prevelika ali pač.

še mal starejši cenik srbija

V 5-letnem kolobarju imam praviloma 3 različne glavne kulture. Poleg herbicidov se poslužujem tudi mehanskih ukrepov kot multiefektivno opravilo, ki mi kot kmetu lahko pomeni neko dodano vrednost na enoto površine.

Herbicide niti ne menjujem rad, ker vsaka neka sprememba v tehnologiji lahko pomeni tudi dodaten strošek in učenje na lastnem denarju. Če govorimo o herbicidih v koruzi je Lu*** verjetno en bolj posrečenih, saj deluje tako preko tal, kot tudi preko listov (do določene faze), kar pomeni, da je uničevanje plevelov optimalno. Poznamo kar nekaj teh herbicidov, ki se uporabljajo nekoliko kasneje in delujejo preko listov in problem katerih je naknadni vznik. Torej po eni strani je treba čakati na vznik vseh plevelov, le ti pa tačas delajo škodo gojeni kulturi. To se pri nas ni obneslo.

Kar se odmerkov tiče se rad držim sredine oz.po lastnih izkušnjah glede na razmere.

2,4D pripravkov skoraj nisem uporabljal, študije o vplivu na okolje ne poznam in težko komentiram. Glede tega sem mnenja, da bom vsekakor uporabljal nekaj kar je registrirano, preostala stroka pa naj lepo opravlja svoje delo in ko bo neka učinkovina umaknjena z seznama registriranih bomo to seveda tudi spoštovali. Nobeno FFS ni zdravo, vendar tu ni naloga kmetovalca, da je bolj pameten od vseh drugih ampak naj inštitucije opravljajo svoje delo v dobro vseh. Odgovornost do okolja je na vseh in ne samo na kmetih.

Kar se cen sredstev tiče ti lahko potrdim, da so določena sredstva v določeni državi lahko občutno cenejša! Žal je postopek nakupa nekega sredstva iz druge države pa čeprav je sredstvo registrirano v obeh, tako lepo birokratsko oteženo v finančnem smislu, da potem od te variante odstopiš.

PS: http://www.agrarheute.com/eu-verbietet-neonikotinoide