Bolj hladno vreme. Detelja rabi višjo temperaturo kot trave in zaostane. Imamo tudi mi več trave kot običajno, za drugo košnjo pričakujem, da bo detelja prevladovala - zaradi višjih temperatur.

Fora je v tem, da je ruša taka kot na travniku. V čistem posevku lucerne je po košnji praktično njiva, ko se začne obraščat, pa ozeleni. V petek smo pospravili prvi odkos, pa je bilo ob košnji že vse zeleno po tleh.

_toni je napisal/a:

Kaj je pa pri nas lahko vzrok enemu zanimivemu pojavu - ''preobrazbi'' lucerne v ljujko. Lucerna je bila vsejana pred 3 leti, 30 kg/ha. Letos za prvo košnjo praktično ni lucerne, je skoraj samo ljuljka in nekaj regrata, pa še bela detelja. Zraven - na isti njivi, pa je bila 2 leti nazaj vsejana lucerna, letos mogoče polovica lucerne, ostalo trave. Poznam ljudi, ki pravijo, da je po 6,7 letih lucerna počasi izginila in so prevladale trave. Tla na tej njivi so zelo težka, razen na manjšem delu. Pa ne opazim razlik med tistim dobrim in ostalim delom. Kaj mislite? Aja - lucerno gnojimo spomladi z N-P gnojilom (kalija je povsod preveč), potem pa mogoče še po 3. košnji z gnojnico, lani smo kosili 6x, pred prezimitvijo je bila lucerna velika več kot 10 cm. Kosimo zmeraj najmanj 7 cm od tal (isto travnike in njive). Kakšna ideja?

Če so težka tla je najbolj verjeten vzrok veliko moče letošnje leto. Verjetno so bile pore v tleh dolgo časa nasičene z vodo to pa je smrt za lucerno, ker potrebuje dovolj zraka v območju korenin.
Možna je tudi razlaga, kik jo je podal strojnik, vendar bi v tem primeru ob temeljitem pregledu moral videti rastline lucernev ruši, sicer so zaradi počasnejšega razvoja v hladni pomladi bolj zakrnele, vendar bi morale biti vseeno prisotne, in zdaj po košnji bi se morale hitro izenačiti s travo.

_toni je napisal/a:

Kaj je pa pri nas lahko vzrok enemu zanimivemu pojavu - ''preobrazbi'' lucerne v ljujko. Lucerna je bila vsejana pred 3 leti, 30 kg/ha. Letos za prvo košnjo praktično ni lucerne, je skoraj samo ljuljka in nekaj regrata, pa še bela detelja. Zraven - na isti njivi, pa je bila 2 leti nazaj vsejana lucerna, letos mogoče polovica lucerne, ostalo trave. Poznam ljudi, ki pravijo, da je po 6,7 letih lucerna počasi izginila in so prevladale trave. Tla na tej njivi so zelo težka, razen na manjšem delu. Pa ne opazim razlik med tistim dobrim in ostalim delom. Kaj mislite? Aja - lucerno gnojimo spomladi z N-P gnojilom (kalija je povsod preveč), potem pa mogoče še po 3. košnji z gnojnico, lani smo kosili 6x, pred prezimitvijo je bila lucerna velika več kot 10 cm. Kosimo zmeraj najmanj 7 cm od tal (isto travnike in njive). Kakšna ideja?

Letos je bilo toliko dežja, da razlike med težkimi, lahkimi tlemi ob istem gnojenju ne more bit.

Lucerno so včasih bolj izjemoma kosli šestkrat mogoče 4-5 krat, povečini se jo je sušilo- še pri nas doma smo jo ko sem bil kratkohlačnik zdevali v kozolc, gnojilo se je z mineralnimi ali kakim gnojem ni- zato je po moje zdržala dlje- manj košnje manj gaženja, manj dušika manj kokurenčnih trav. Kot svežo za prilast- pa so kosili prej bolj staro kot mlado ker so se bali napenjanja, nekje v času cvetenja.


2 in 3 leto, da lucerna najvišji pridelek (vsaj tako je bilo pri nas, brez mineralnih gnojil) zdržala pa je vedno vsaj 5 let- jaz sem to prakso opustil malo zaradi SKOP-a, malo zaradi tega ker je po petih letih zemlja precej zbita v vrhnjem sloju ob intenzivni 5 in večkratni rabi- vsaj tak občutek sem imel (tako da je bilo težko pripravit zemljo če si jo preoral spomladi), pa še velikokrat se pojavi ščavje v 4 in 5 letu.
Se bom pa k temu vsaj na kateri njivi spet vrnil, ker po mojih opažanjih ima lucerna z leti čedalje debelejše korenina npr, po sedmih letih je glavna debela kot manjši hren- s tem predvidevam da so tudi v nižjih slojih korenine debelejše in s tem bolj prerahljajo zemljo.

Zanimivo je bilo npr. lani ko je bilo precej miši- ali pa voluhar, je bila na parih parcelah lucerna spodjedena. sicer se je potlej obrasla- vendar če bi jo šel branat bi jo zlahka odnesel (odtrgal)


Ni mi jasno zakaj bi spomladi gnojil lucerno z NP, sploh zakaj bi dodajal mineralni dušik- povečini je dušika že tako preveč + v zahtevah KOPA imaš max. odmerek tam nekje 40 kg (mislim da je to organski kot mineralni), tudi po fosforju po moje ni potrebe če so nijive vsaj v C založenosti, lucerna ima vsaj 2 m globoke korenine tako da poišče hranila.

Mogoče jo s takim načinom celo destimuliraš k delanju korenin.( just a thought) in s tem zgublja na svoji prednosti pred ostalimi rastlinami.

Za ozelenitev včasih vsejem v lucerno jeseni mnogocvetno ljulko ali pa žita- vendar mi ni nikoli prerasla- res pa DTM nikoli ne gnojim z mineralnimi gnojili.

Glavno da je bil dober odkos : )

No, da malo obrazložim situacijo:
Travnik je na kmetiji kamor se s punco (čez dva dni ženo:) seliva, do sedaj je tam sama kmetovala njena babica. Travnik ni bil gnojen najmanj 10 let, dosejan tudi nikoli. Kot rečeno je bil travnik poškropljen, takoj ko bo vreme dopuščalo (pri nas dežuje vsak drugi dan) se ga bo pokosilo, nato pa dosejalo in pognojilo z NPK, kot ste svetovali. Če bo kakršnakoli sprememba na bolje bom zadovoljen.
Sem pa ob letošnjih vremenskih neprilikah (zaradi dežja nismo uspeli pokositi še nič) že razmišljal o dosuševalni napravi, za hitrejše spravilo vsaj dela prve košnje. Ampak to pride na vrsto enkrat v prihodnosti

suligoj je napisal/a:

No, da malo obrazložim situacijo: Travnik je na kmetiji kamor se s punco (čez dva dni ženo:) seliva, do sedaj je tam sama kmetovala njena babica. Travnik ni bil gnojen najmanj 10 let, dosejan tudi nikoli. Kot rečeno je bil travnik poškropljen, takoj ko bo vreme dopuščalo (pri nas dežuje vsak drugi dan) se ga bo pokosilo, nato pa dosejalo in pognojilo z NPK, kot ste svetovali. Če bo kakršnakoli sprememba na bolje bom zadovoljen. Sem pa ob letošnjih vremenskih neprilikah (zaradi dežja nismo uspeli pokositi še nič) že razmišljal o dosuševalni napravi, za hitrejše spravilo vsaj dela prve košnje. Ampak to pride na vrsto enkrat v prihodnosti

Če si iz posočja (to predvidevam je nekje ob Soči) ti padavin res ne bi smelo manjkat- prej sonca in če misliš intenzivno kosit 4-5 krat bi si bilo dobro kaj takega omislit- boljša rešitev je sicer nadzorovana paša, za moje pojme.

sebo je napisal/a:

suligoj je napisal/a: No, da malo obrazložim situacijo: Travnik je na kmetiji kamor se s punco (čez dva dni ženo:) seliva, do sedaj je tam sama kmetovala njena babica. Travnik ni bil gnojen najmanj 10 let, dosejan tudi nikoli. Kot rečeno je bil travnik poškropljen, takoj ko bo vreme dopuščalo (pri nas dežuje vsak drugi dan) se ga bo pokosilo, nato pa dosejalo in pognojilo z NPK, kot ste svetovali. Če bo kakršnakoli sprememba na bolje bom zadovoljen. Sem pa ob letošnjih vremenskih neprilikah (zaradi dežja nismo uspeli pokositi še nič) že razmišljal o dosuševalni napravi, za hitrejše spravilo vsaj dela prve košnje. Ampak to pride na vrsto enkrat v prihodnosti Če si iz posočja (to predvidevam je nekje ob Soči) ti padavin res ne bi smelo manjkat- prej sonca in če misliš intenzivno kosit 4-5 krat bi si bilo dobro kaj takega omislit- boljša rešitev je sicer nadzorovana paša, za moje pojme.

Saj pravim da je v planu enkrat v prihodnosti, ko se bo obnavljalo hlev. Padavin letos ne manjka, sonca nimamo nič. Se pa selim na Kamno, kjer se tudi nahaja ta travnik. Paslo se bo pa v jeseni, poleti so živali na visokogorskih pašnikih.

suligoj je napisal/a:

sebo je napisal/a: suligoj je napisal/a: No, da malo obrazložim situacijo: Travnik je na kmetiji kamor se s punco (čez dva dni ženo:) seliva, do sedaj je tam sama kmetovala njena babica. Travnik ni bil gnojen najmanj 10 let, dosejan tudi nikoli. Kot rečeno je bil travnik poškropljen, takoj ko bo vreme dopuščalo (pri nas dežuje vsak drugi dan) se ga bo pokosilo, nato pa dosejalo in pognojilo z NPK, kot ste svetovali. Če bo kakršnakoli sprememba na bolje bom zadovoljen. Sem pa ob letošnjih vremenskih neprilikah (zaradi dežja nismo uspeli pokositi še nič) že razmišljal o dosuševalni napravi, za hitrejše spravilo vsaj dela prve košnje. Ampak to pride na vrsto enkrat v prihodnosti Če si iz posočja (to predvidevam je nekje ob Soči) ti padavin res ne bi smelo manjkat- prej sonca in če misliš intenzivno kosit 4-5 krat bi si bilo dobro kaj takega omislit- boljša rešitev je sicer nadzorovana paša, za moje pojme. Saj pravim da je v planu enkrat v prihodnosti, ko se bo obnavljalo hlev. Padavin letos ne manjka, sonca nimamo nič. Se pa selim na Kamno, kjer se tudi nahaja ta travnik. Paslo se bo pa v jeseni, poleti so živali na visokogorskih pašnikih.

Mogoče se ti bo zdelo neumno, vendar mogoče bi se bolj splačalo past in zimsko krmo dokupit, vsaj prve par let. Sprejmeš / kupiš dodatno živino.
S tem ne rabiš takoj investirat v drago opremo
- na kmetijo pripelješ potrebna hranila prek krme
- zavisi seveda od cene krme oz. gnojil

Naredi si izračun- matematika ne laže, človeška intuicija pač.

pri nas doma se na enem od pašnikov zadnja leta čedalje bolj razširja nekakšna plevel. Mogoče ima kdo to zelinje tudi doma na travniku - pašniku in če pozna kak nasvet za odstranitev le tega. raste pa v strnjenih območjih velikih od 5- 20m2 in teh ''flik'' je kar precej.

Sliko se prilozim.

hvala