sebo je napisal/a:

Moje mnenje je, da če hočeš pridelat nad 10 t SS/ha in več oz. opravljat već kot 3 košnje, je nujno travnik vsejavat. Naravna sestava enostavno ne prenese tako intenzivnega gnojenja niti nima potrebnega potencial za željen donos. Seveda je veliko odvisno od mikro pogojev posamezne parcele globina tal, osončenost, nm. v. ipd. Zanimivo je koriščenje slabših travnikov s pašo npr ali pa da enostavno 2-3 leta pustiš travnik v pušči- to je ob trenutnem sistemu subvencij nedopusto- bi pa bilo smiselno to imeti kot nek ukrep ali v obliki KOP ali pa na zelo intenzivnih kmetijah. Seveda bi moral biti neka omejitev glede na vse površine v uporabi da se stvari ne bi izkoriščale..

Na dobrih rastiščih je tudi z naravno rušo brez problemov moče doseči pet ali več košenj (seveda ob ustreznem gnojenju). Da se po naravni poti izoblikuje intenzivna ruša traja več let, zato je z vsejavanjem možno doseči hitrejši napredek. Vendar je naravna ruša stabilnejša in bodo pridelki iz leta v leto bolj zanesljivi. Sejana ruša, sploh na neidealnem rastišču je teoretično bolj produktivna vendar veliko bolj občutljiva in pridelki bolj nihajo iz leta v leto. Tudi dolgo takšna ruša ne vzdrži in jo je potrebno obnavljat vsakih nekaj let. Če gledamo dolgoletno povprečje pa med obema načinoma ni tako velikih razlik kot smo prepričani.
V primeru, da na novo zasejemo travnik in ga pred tem preorjemo ali prefrezamo smo izgubili eno do dve košnji in je skupni pridelek prvo leto običajno kar nekaj nižji, kot na enako gnojenem naravnem travniku. Če smo travnik samo dosejali, pa se ta dosetev prvo leto na pridelku kaj dosti tudi ne pozna, saj vsejane vrste in sorte potrebujejo nekaj časa, da se uveljavijo v ruši. Drugo in tretje leto je pridelek na sejanih travniki res večji, kasneje pa začno te vsejane vrste odmirati, še zlasti če izbor (genotip) ni najbolj prilagojen rastišču in njihova mesta začno zapolnjevati pleveli, kar pomeni nižji pridelek in slabšo kakovost. Zato je sejane travnike potrebno vsakih nekaj let na novo zasejati ali vsaj dosejati. Seveda tudi za njih velja pravilo o usklajenosti rabe in gnojenja. Tu se napake še hitreje odrazijo z zmanjšanjem pridelka in zapleveljenostjo kot na naravnih travnikih.
Glede na sorazmerno visoke stroške za seme in delo ob setvi je vprašanje, če je povprečno nekoliko višji pridelek pokril vse te dodatne stroške.

Nasprotno so naravne vrste trav in detelj v določenem območju najbolj prilagojene temu okolju in ko jim z gnojenjem in rabo omogočimo idealne pogoje za rast, smo vzpostavili dolgotrajno trpežno rušo , kot sem že rekel v povprečju morda z nekoliko nižjim pridelkom v primerjavi z požlahtnjenimi sortami vendar tudi z nižjimi stroški.
Tisto glede opuščanja travnikov za leto ali dve v pušči pa je spet velika neumnost. S tem ne bi pospešil samo zapleveljenja, ampak bi se travnik začel že zaraščati in bi kasneje imel velike probleme in dodatne stroške z odstranitvijo grmičevja, robid in podobnega.

kmetovalec je napisal/a:

Tisto glede opuščanja travnikov za leto ali dve v pušči pa je spet velika neumnost. S tem ne bi pospešil samo zapleveljenja, ampak bi se travnik začel že zaraščati in bi kasneje imel velike probleme in dodatne stroške z odstranitvijo grmičevja, robid in podobnega.

No ja v dveh letih ti bo težko zraslo kako grmičevje, tudi robida se bo pojavila- če že le na obronkih.

Kakšen je po tvojih izkušnjah donos travnika kot ga opisuješ ob petih košnjah npr. in potrebno gnojenje (organska gnojila+mineralna)?

Pa še če že imaš nizko rušo- trpežna ljulka, bilnica, bela detelja je ni bolje izkoriščat s pašo kot košnjo.


P.s.
ker ravno ne najdem dobrih virov- ti napišem po svoje
Glomalin je precej pomemben del humusa je pa ostanek gliv ki živijo v simbiozi z rastlinami. Na opuščenem travniku se poveča odmrla organska snov posledično se poveča masa m.o., gliv, ki razgrajujejo organsko snov in v končni fazi konc. glomalina (ki je ostanek odmrlih gliv).
Glomalin naj bi lepil, držal talne delce skupaj naj bi tudi izboljševal dostopnost hranil.

http://en.wikipedia.org/wiki/Glomalin

http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dd_vidrih_matej.pdf
-največja koncentracija tega talnega proteina je bila na več letno neobdelanem zemljišču.

kmetovalec je napisal/a:

Vendar je naravna ruša stabilnejša in bodo pridelki iz leta v leto bolj zanesljivi. Sejana ruša, sploh na neidealnem rastišču je teoretično bolj produktivna vendar veliko bolj občutljiva in pridelki bolj nihajo iz leta v leto. Tudi dolgo takšna ruša ne vzdrži in jo je potrebno obnavljat vsakih nekaj let. Če gledamo dolgoletno povprečje pa med obema načinoma ni tako velikih razlik kot smo prepričani.

sejani travniki dajo 50% večji pridelek ob istem gnojenju. zadnjih par let se v praksi potrjuje, da so bolj stabilni sejani travniki, npr lansko pomladansko sušo so bili pridelki na naravnih travnikih ekstremno slabi na sejanih pa dobri.

sebo je napisal/a:

kmetovalec je napisal/a: Tisto glede opuščanja travnikov za leto ali dve v pušči pa je spet velika neumnost. S tem ne bi pospešil samo zapleveljenja, ampak bi se travnik začel že zaraščati in bi kasneje imel velike probleme in dodatne stroške z odstranitvijo grmičevja, robid in podobnega. No ja v dveh letih ti bo težko zraslo kako grmičevje, tudi robida se bo pojavila- če že le na obronkih. Kakšen je po tvojih izkušnjah donos travnika kot ga opisuješ ob petih košnjah npr. in potrebno gnojenje (organska gnojila+mineralna)? Pa še če že imaš nizko rušo- trpežna ljulka, bilnica, bela detelja je ni bolje izkoriščat s pašo kot košnjo. P.s. ker ravno ne najdem dobrih virov- ti napišem po svoje Glomalin je precej pomemben del humusa je pa ostanek gliv ki živijo v simbiozi z rastlinami. Na opuščenem travniku se poveča odmrla organska snov posledično se poveča masa m.o., gliv, ki razgrajujejo organsko snov in v končni fazi konc. glomalina (ki je ostanek odmrlih gliv). Glomalin naj bi lepil, držal talne delce skupaj naj bi tudi izboljševal dostopnost hranil. http://en.wikipedia.org/wiki/Glomalin http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dd_vidrih_matej.pdf -največja koncentracija tega talnega proteina je bila na več letno neobdelanem zemljišču.

Ni mi jasno kaj hočeš doseči s puščo. Organske snovi je na intenzivnih travnikih v tleh čez glavo dovolj. v času pušče ne dobiš pridelka, iz prej omenjenih vzrokov se ruša zapleveli in se začne zaraščati. Samo zaradi glomalina? Mikoriza (simbioza med glivami in višjimi rastlinami) je koristna predvsem na izredno revnih tleh, na kolikor toliko založenih pa ne da vidnega učinka.

Možni pridelki so odvisni predvsem od dolžine rastne dobe, in oskrbe z vodo (od predpostavki, da imamo optimalno botanično sestavo in oskrbo s hranili). Glede gnojenja pa je potrebno najti pravo točko za vsak travnik. Tako pretirano kot premalo gnojenja vodi do zapleveljenja ruše. Oceniti moramo proizvodni potencial določenega rastišča in izračunati odvzem hranil s pridelkom, upoštevati zaloge v tleh in na osnovi tega izračunamo potrebno gnojenje. Za dušik pa še vedno velja to kar je prof. Leskošek ugotovil v številnih poskusih. V naših pogojih je optimalno 40-60 kg N/ha za vsako košnjo. Če namesto mineralnega N uporabljamo organska gnojila potem moramo oceniti tudi izgube pri gnojenju. Te lahko pri gnojenju z gnojevko v vetrovnem in suhem vremenu znašajo tudi do 80%. Torej lahko do rastlin pride bistveno manj dušika kot pa bi sklepali glede na tabelarične (ali morebitne analizne podatke) glede vsebnosti N v gnojevki in odmerka gnojevke na ha. Skratka potrebno je uporabiti malo kmečke pameti, ne pa se zanašati kar na neke recepte.
Glede pridelkov: na kolikor toliko rodovitnih tleh, z urejenim gnojenjem in dobro oskrbo s padavinani s petkosno rabo lahko brez večjih težav pridelamo nad 10 t suhe snovi na ha.

Še o visokih in nizkih travah: pridelek je funkcija višine in gostote. Čeprav na prvi pogled da visoka ruša precej višji pridelek, ker pač višino vidimo gostoto pa težje zaznamo, je pogostokrat pri nižji in bolj gosti ruši pridelek celo večji. Običajno so za nižje vrste trav značilni tudi višji delež listov in pa tanjša stebla (bili) zato je tudi hranilna vrednost višja. Tako je marsikdaj smiselno nizke vrste trav vključiti tudi na travnike, ki jih samo kosimo, ne pa samo na pašnike. Seveda to velja samo za večkosne travnike (vsaj štiri košnje letno). Pri dveh ali treh košnjah se bodo nizke trave težko obdržale v ruši.

logpop je napisal/a:

kmetovalec je napisal/a: Vendar je naravna ruša stabilnejša in bodo pridelki iz leta v leto bolj zanesljivi. Sejana ruša, sploh na neidealnem rastišču je teoretično bolj produktivna vendar veliko bolj občutljiva in pridelki bolj nihajo iz leta v leto. Tudi dolgo takšna ruša ne vzdrži in jo je potrebno obnavljat vsakih nekaj let. Če gledamo dolgoletno povprečje pa med obema načinoma ni tako velikih razlik kot smo prepričani. sejani travniki dajo 50% večji pridelek ob istem gnojenju. zadnjih par let se v praksi potrjuje, da so bolj stabilni sejani travniki, npr lansko pomladansko sušo so bili pridelki na naravnih travnikih ekstremno slabi na sejanih pa dobri.

To je zelo na pamet. Verjetno je bil sejani travnik na precej boljših tleh kot naravni. V poskusih, kjer je res poskrbljeno za enake razmere, je razlika običajno pod 20%.

To kar si lani ugotavljal o vplivu suše je zanesljivo vpliv rastišča: sejani travniki so pretežno na bivših njivah - večja globina tal zato je tudi zaloga vode bila večja. naravni travniki pa so večinoma na plitvejših tleh - neprimernih za oranje in je logično , da je tam bila zaloga vode veliko manjša.
Še nekaj je potrebno upoštevati: pri sejanem travniku, sploh če je ta bil pred setvijo preoran, pride zaradi obdelave tal do pospešene mineralizacije organske snovi v tleh, kar pomeni večje sproščanje hranilnih snovi in tako imajo rastline tam v letu setve in še naslednje leto ali dve na voljo dejansko več hranilnih snovi, kor pa enako gnojen naravni travnik in zato j lahko tudi pridelek v tem obdobju nekoliko večji. Po nekaj letih pa se začne vzpostavljati normalna količina organske snovi tudi pod sejanim travnikom in takrat pas ta organska snov dejansko fiksira del dodanih hranil in sejani travnik ima na voljo manj hranil, posledica upad pridelka. Včasih smo govorili kar o depresiji sejanih travnikov in bi morali takrat travnik spet preorati in na novo zasejati.

Kaj pa umetna selekcija? Menda gre naprej tudi pri travah tako kot povsod drugod. Stare trave so gensko zaostale in se ne morejo kosati z novimi sortami. Razen če so trave izjema, ne vem zakaj bi bile.

Tisto o 50% je pisalo v knjigi Korošec - travinje in trate, str. 52, si nisem jaz izmislil.

kmetovalec je napisal/a:

Ni mi jasno kaj hočeš doseči s puščo. Organske snovi je na intenzivnih travnikih v tleh čez glavo dovolj. v času pušče ne dobiš pridelka, iz prej omenjenih vzrokov se ruša zapleveli in se začne zaraščati. Samo zaradi glomalina? Mikoriza (simbioza med glivami in višjimi rastlinami) je koristna predvsem na izredno revnih tleh, na kolikor toliko založenih pa ne da vidnega učinka.

Kot sem že napisal zgoraj je to le moje mnenje in ena izmed možnosti reševanja problema slabe kakovosti travnika, sploh majhnih površin pod o,5 ha kjer se vprašaš o smiselnosti analiz, prav tako pa o večkratni košnji.

Z prenehanjem uporabe določene površine dosežeš podoben učinek kot z oranjem, določene vrste plevelov, ki jim trenutni sistem košnje, oskrbe travnika koristi bojo izgubile na konkurenčnosti, kot praviš je to primernejše za revnejša tla.
Vendar tudi na dobro založenih tleh lahko storiš z opuščanjem rabe kaj dobrega zmanjša se zbitost vrhnega sloja, porabijo ali prerazporedijo se elementi ki jih je preveč- prek daljših korenin bližje površju oz. ob odmrtju le teh korenin nižje v tla.

Glomalin je zraven le kot dodaten faktor, ki bi opravičeval takšno početje.

Še vedno je najbrž bolje npr. 2 leti pušče in 4 leta košnje, kot pa travnik izrabljat ob stalnem prenizkem gnojenju še naprej in ga na koncu prepustit gozdu.

Z NPK je sicer priporočljivo gnojit, vendar če se omejim le na fosfor
- znana rentabilna nahajališča so izven Evrope
- po različnih teorijah naj bi bilo zalog za 100-300 let
-vprašljiva čistost gnojila (primesi v obliki težkih kovin- kadmij)
- mogoča večja volatilnost cene v prihodnje

Tudi tu velja zakon entropije: brez vložka gredo stvari s slabega na slabše.
Kar se gnojenja tiče pa je za travnike in pšnike samo na začetku potreben večji vnos mineralnih gnojil, potem pa samo vračaš hranila v obliki organskih gnojil. Odtok NPK iz kmetije v obliki živalskih pridelkov je minimalen (od 5% pri K do 20 % pri N). Tu so živinorejske kmetije v veliki prednosti pred poljedelskimi.
Glede strahu pred pomanjkanjem fosfatom pa pravim z njimi močno gnojite sedaj, dokler so še na voljo in relativno poceni.

kmetovalec je napisal/a:

Tudi tu velja zakon entropije: brez vložka gredo stvari s slabega na slabše. Kar se gnojenja tiče pa je za travnike in pšnike samo na začetku potreben večji vnos mineralnih gnojil, potem pa samo vračaš hranila v obliki organskih gnojil. Odtok NPK iz kmetije v obliki živalskih pridelkov je minimalen (od 5% pri K do 20 % pri N). Tu so živinorejske kmetije v veliki prednosti pred poljedelskimi. Glede strahu pred pomanjkanjem fosfatom pa pravim z njimi močno gnojite sedaj, dokler so še na voljo in relativno poceni.

Sem gnojil na zalogo že kakih10- 15 let nazaj pri svojih 20-tih- takrat so me včasih malo čudno gledali, ker sem kupoval najdražje gnojilo 8-26-26.
Se še spomnim cena je bila 3.600 sit za 50 kg žakel- men se je to zdelo poceni (sedaj se kaže da je bilo res). Ko sem čez par let začel delat prve analize se je na moje presenečenje pokazalo pomanjkanje K-na določenih površinah. POsledica premajhnega gnojenja z živinskimi gnojili- pač stari zetor je šel bolje v dolino ko v breg, z njim pa tudi hranila : ).
Takrat sem kupil na zalogo dve paleti CaCL po naročilu imam še sedaj eno.
Ob drugem krogu analiz (vsakič sem dal po dve do tri parcele) se je pokazal presežek kalija na travnikih kjer se je pet let večinoma le paslo

Zadnjič sem dajal v analizo pred 3-4 leti- na površini kjer je raslo precej slabo (sejan travnik v najemu) je bila založenost optimalna in ph-a okoli 7- spet presenečenje

Tako da se sedaj bolj kot na analize zanašam na indikatorske rastline, globino zemlje (imamo večinoma apnenec in se zlahka znebiš zakisanosti vrhnega sloja če zemljo obrneš), po drugo strani pa kjer je zemlja globlja je treba vseeno apnit, in na to če je posevek v redu je tudi spodaj OK.
Zadnji čisti dušik sem kupil pred cca 5 leti.
Obremnenitev je cca 1,2 GVŽ s tem da je cca 20% površin enokosnih, 30%je njiv, 20% pašnikov 10 %travnikov in 20% pašno košne rabe.

Meni se je kot najboljši sistem pokazal -da če je travnik plitek gnojenje s hlevskim gnojem in gnojevko
- če je zemlja dovolj globoka preoravanje in setev koruze ter setev DTM
-če je le mogoče še paša
- če se pojavlja ščavje zmanjšaj gnojenje oz. gnoji jeseni po zadnji košnji, na njivi namesto jeseni orji spomladi in ne puščaj njive prazne.

Še vedno se pojavijo kake napake, sam zaenkrat sem zadovoljen z izplenom.

Kaj je pa pri nas lahko vzrok enemu zanimivemu pojavu - ''preobrazbi'' lucerne v ljujko. Lucerna je bila vsejana pred 3 leti, 30 kg/ha. Letos za prvo košnjo praktično ni lucerne, je skoraj samo ljuljka in nekaj regrata, pa še bela detelja.

Zraven - na isti njivi, pa je bila 2 leti nazaj vsejana lucerna, letos mogoče polovica lucerne, ostalo trave.

Poznam ljudi, ki pravijo, da je po 6,7 letih lucerna počasi izginila in so prevladale trave.

Tla na tej njivi so zelo težka, razen na manjšem delu. Pa ne opazim razlik med tistim dobrim in ostalim delom. Kaj mislite?

Aja - lucerno gnojimo spomladi z N-P gnojilom (kalija je povsod preveč), potem pa mogoče še po 3. košnji z gnojnico, lani smo kosili 6x, pred prezimitvijo je bila lucerna velika več kot 10 cm. Kosimo zmeraj najmanj 7 cm od tal (isto travnike in njive).

Kakšna ideja?