peter_28 je napisal/a:

Ker bo odcvetelo in se osulo tudi ščavje, pa ostale 'slabe' zeli tudi. Garantirano se bo ščavje bolje zasejalo, kot pa trave. Kositi moraš hitro in pogosto, ker trave to dobro prenašajo, zeli pa ne. Intenzivno gnojenje koristi travam, zelem pa ne. Če trava seveda je, kajti prisotnost zeli pravzaprav pomeni le to, da na tistem mestu ni trave. Ščavje je pa sploh mrha, ker se ga zelo težko znebiš in ga z nezorjenim gnojem in gnojnico spet seješ. Škropiš, ampak ne zdaj, raje po prvi košnji, ko se trava šele začne obnavljati, ščavje pa že ima velike liste, ki prestrežejo in vpijejo veliko škropiva. Prazna mesta v ruši doseješ. Po potrebi (in potreba je skoraj zmeraj) ponavljaš vsako leto. Če ščavja ni veliko, je najbolje, da z ročno škropilnico vsako rastlino direktno in na polno špricneš.

Velika večina je glavinca, ščavje je v manjšini, nič od tega še ne cveti, upam da začne duplosan učinkovati dovolj hitro, cvetelo bi pa čez kakšnih 10 do 14 dni.

suligoj je napisal/a:

kmetovalec je napisal/a: suligoj je napisal/a: Danes poškropil 3 ha z Duplosanom KV (zelo veliko travniškega glavinca (od oka na cca 2/3 površine) pa tudi ščavje, zlatica, regrat in trpotec). Upam da bo učinkovalo, sedaj pa nameravam počakati s košnjo toliko časa da trave odcvetijo in se osejejo, po potrebi bom pa še dosejal travno mešanico. Bolj zgrešit ne moreš. To so idealni pogoji, a se bo ruša še bolj zaplevelila. Zakaj?

Ma kmetovalec kar prav, sicer odvisno koliko bo učinkoval herbicid, vendar si si vzel precej veliko poskusno polje. Četudi ti pomori plevel je vprašanje če imaš dovolj kvalitetnih trav, ki ti bojo semenile.

Glede na sestavo tvojega travnika (ki za moje pojme ni nič slabega), gre za napačno gnojenje ali pa premalo gnojenja (N,P,K ).

Tako da če še nisi najprej daj zemljo na analizo. Če je možnost travnik preorji ali kako drugače plitko obedelaj predsetvenik, freza in potlej na novo zasej, na slepo je sicer zelo težko svetovat.
Ali pa le dosejuj kvalitetne trave spomladi ali jeseni.


Vsekako pa najprej zemljo na analizo in držat se pravila, da kolikor odneseš s pridelkom vsaj toliko moraš vrnit.

Duplosan bo vsekakor opravil svoje in stanje bo sigurno boljše! Vendar se moraš zavedati, da sam herbicid ni zdravilo za vse je pa dober začetek, verjetno boš tudi moral škroplenje še kdaj ponoviti. Kot pravijo kolegi bi bilo fajn videt analizo tal, sistem košnje in gnojenja...

LP!

Malo izven teme
sebo: dolenjska je pravilno, pozabil si na j

Žal si ne morem pomagati.

suligoj je napisal/a:

kmetovalec je napisal/a: suligoj je napisal/a: Danes poškropil 3 ha z Duplosanom KV (zelo veliko travniškega glavinca (od oka na cca 2/3 površine) pa tudi ščavje, zlatica, regrat in trpotec). Upam da bo učinkovalo, sedaj pa nameravam počakati s košnjo toliko časa da trave odcvetijo in se osejejo, po potrebi bom pa še dosejal travno mešanico. Bolj zgrešit ne moreš. To so idealni pogoji, a se bo ruša še bolj zaplevelila. Zakaj?

Zapleveljen travnik je vedno znak napak v rabi in/ali gnojenju. Če vzroka ne odstraniš je tudi škropljenje s herbicidi in dosetev le kratkotrajna (in zelo draga) rešitev. Poleg tega večina herbicidov tudi poškoduje detelje.

Pozna košnja in pričakovanje, da se bodo trave same osemenile je ena največjih napak. Pozna košnja vedno pomeni redčenje ruše, saj zaradi zasenčevanja odmrejo nizke trave, ki običajno delajo rušo gosto. Na praznih mestih pa se lahko vsejejo razni pleveli. Žal je tako, da so plevelne vrste v evoluciji izoblikovale zelo močno konkurenčnost proti boljšim vrstam trav (drugače bi že zdavnaj izumrle). Tudi, če si te plevele uničil s herbicidom, je semen še polno v zemlji (kalivost plevelnih semen v tleh traja tudi več desetletij), plevelna semena so tudi zelo prenosljiva (z vetrom, preko živali) in na očiščeno površino pridejo od drugod)... Tako, da na način ko si ga ti opisal, ravno pripravljaš ugodno setvišče za razrast plevelov. Pa še trave, ki eventualno semenijo in se dosejavajo po naravni poti sodijo v glavnem med visoke in zgodnje vrste ter so manj kakovostne oziroma jih v intenzivnem travništvu tudi štejemo za plevele (npr. razne stoklase, masnice, glote, ovsike, dišeča boljka, migalica..).

Nizke trave, ki zgoščujejo rušo se razmnožujejo predvsem vegetativno - brez semen, zato jim je potrebno samo ustvariti ugodne pogoje: to pa je zadosti hrane (ustrezno gnojenje) in svetlobe (pogosta košnja) in bodo zgostile rušo in pregnale plevele. Nizke vrste trav imajo slabše razvit koreninski sistem zato morajo imeti dovolj dostopnih hranil v območju korenin, sicer jih izpodrinejo vrste, ki lahko črpajo hranla iz večje globine. To pomeni, da zahtevajo bolj rodovitna tla oz. skrbnejše gnojenje.

V tvojem primeru bi bilo najpametneje po škropljenju dosejati ustrezno travno mešanico (predvsem nizke trave - trpežna ljuljka, bela šopulja, rdeča bilnica, travniška latovka in bela detelja) potem pa čimbolj pogosto kositi, prvič že 14 dni ali tri tedne po dosetvi. nato pa vsaj v mesečnih razmakih. Seveda je nujno tudi ustrezno gnojiti. Če nimaš analize bo kar prav 300-400 kg NPK 3x15 pred dosetvijo, nato pa po 200 kg/ha za vsako naslednjo košnjo do avgusta.

Glavinec je pionirska vrsta in se pojavlja na siromašnih tleh torej bi iz tega lahko sklepali, da je pri visoki zastopanosti v ruši verjetno problem nezadostno gnojenje. Kadar se pojavlja tudi na rodovitnih tleh pa je to znak prepozne košnje.

Še en dokaz, da je vraža o potrebnem semenenju trav neumna: trato kosimo vsak teden (ali še pogosteje) pa je ruša vseeno izredno gosta in tudi kakšnih posebnih plevelov v njej ni.

Simon MS je napisal/a:

Duplosan bo vsekakor opravil svoje in stanje bo sigurno boljše! Vendar se moraš zavedati, da sam herbicid ni zdravilo za vse je pa dober začetek, verjetno boš tudi moral škroplenje še kdaj ponoviti. Kot pravijo kolegi bi bilo fajn videt analizo tal, sistem košnje in gnojenja... LP!

Vidim, da je tale tema že stara in sem sedajle prebral še začetek.

Moje mnenje je, da če hočeš pridelat nad 10 t SS/ha in več oz. opravljat već kot 3 košnje, je nujno travnik vsejavat.

Naravna sestava enostavno ne prenese tako intenzivnega gnojenja niti nima potrebnega potencial za željen donos.
Seveda je veliko odvisno od mikro pogojev posamezne parcele globina tal, osončenost, nm. v. ipd.

Zanimivo je koriščenje slabših travnikov s pašo npr ali pa da enostavno 2-3 leta pustiš travnik v pušči- to je ob trenutnem sistemu subvencij nedopusto- bi pa bilo smiselno to imeti kot nek ukrep ali v obliki KOP ali pa na zelo intenzivnih kmetijah. Seveda bi moral biti neka omejitev glede na vse površine v uporabi da se stvari ne bi izkoriščale..

http://dkum.uni-mb.si/IzpisGradiva.php?id=21893
-tule je ene par zanimivih diplomskih nalog (pod podobne vsebine-so še ostale diplomske)- vsaj zame, ki nisem agronom




@ jales


- hvala za opozorilo, vendar je bil j namensko izpuščen, ker je tule le forum in mi je všečnejša ta pogovorna različica besede.

En boljših prispevkov (zgornji prispevek @kmetovalca)!

Kmetovalec dobro da si to napisal Jaz sem zadne tednje razmišljal o samoosemenitvi travnika, ki je sicer star eno leto, bujen in zaenkrat še brez velikih težav z pleveli. Sedaj se bom korigiral

sebo je napisal/a:

suligoj je napisal/a: kmetovalec je napisal/a: suligoj je napisal/a: Danes poškropil 3 ha z Duplosanom KV (zelo veliko travniškega glavinca (od oka na cca 2/3 površine) pa tudi ščavje, zlatica, regrat in trpotec). Upam da bo učinkovalo, sedaj pa nameravam počakati s košnjo toliko časa da trave odcvetijo in se osejejo, po potrebi bom pa še dosejal travno mešanico. Bolj zgrešit ne moreš. To so idealni pogoji, a se bo ruša še bolj zaplevelila. Zakaj? Ma kmetovalec kar prav, sicer odvisno koliko bo učinkoval herbicid, vendar si si vzel precej veliko poskusno polje. Četudi ti pomori plevel je vprašanje če imaš dovolj kvalitetnih trav, ki ti bojo semenile. Glede na sestavo tvojega travnika (ki za moje pojme ni nič slabega), gre za napačno gnojenje ali pa premalo gnojenja (N,P,K ). Tako da če še nisi najprej daj zemljo na analizo. Če je možnost travnik preorji ali kako drugače plitko obedelaj predsetvenik, freza in potlej na novo zasej, na slepo je sicer zelo težko svetovat. Ali pa le dosejuj kvalitetne trave spomladi ali jeseni. Vsekako pa najprej zemljo na analizo in držat se pravila, da kolikor odneseš s pridelkom vsaj toliko moraš vrnit.

Zadnje pravilo velja predvsem za že gnojene travnike. Tam kjer šele želiš intenzificirat travnik, pa je že iz ruše razvidno, da ji manjka hranil je pa pametneje, če za denar namenjen analizi, rajši kupiš vrečo ali dve gnojila več. Kert tam kjer vsega manjka, večinoma pa takšni kmetje tudi ne uporabljajo večjih količin gnojil, tako ne moreš narediti napake pri gnojenju. Kar koli boš dal bo drobrodošlo.

Pravzaprav sem zgornje povedal narobe: začneš vedno z NPK, po možnosti z nižjo vsebnostjo dušika. Kar pogosta napaka, ki jo naredijo začetniki, da za prvo gnojenje (sicer negnojenih) travnikov uporabijo KAN ali celo UREO. Za dvo do trikosne travnike povsem zadošča gnojenje s P in K ter mogoče še z manjšim odmerkom dušika, če imajo na voljo dovolj gnoja ali gnojevke pa s tem. Na takšnih travnikih in kolikor toliko normalnih tleh za potrebni dušik poskrbijo detelje. Z dušikom je običajno potrebno gnojiti le tam, kjer detelj ni v ruši, a je tudi tu pametneje poskrbeti za ugodne pogoje za razvoj detelj (običajno apniti). To je bistveno ceneje.

Drugače pa nizki odmerki dušika na dvo in trokosnih travnikih ne povečajo bistveno pridelka. Pri visokih odmerkih so pridelki višji, vendar je pri tako majhnem številu košenj velika verjetnost zapleveljenja (predvsem ščavje se pojavi v takšnih pogojih).

Štiri ali večkosna raba pa zahteva dušik. Res pa tega lahko dodamo v obliki organskih gnojil in ni velike potrebe po dokupu mineralnega N. Je pa potrebno biti tu natančen. KOličina N mora biti usklajena s številom rab. Tudi pri pet alio šestkosni rabi preobilje dušika povzroči zapleveljenje. Če pa pri tako pogosti rabi damo premalo dušika, ni nižji samo pridelek, ampak kakovostne vrste trav začno izginjati z ruše. V njej se pojavijo vrste, ki so prilagojene na pogosto in nizko košnjo. To so vrste ki razvijejo večino listov pod višino košnje (trpotec, rman, marjetice in podobni rozetni pleveli, med travami enoletna latovka).

gabriel je napisal/a:

Kmetovalec dobro da si to napisal Jaz sem zadne tednje razmišljal o samoosemenitvi travnika, ki je sicer star eno leto, bujen in zaenkrat še brez velikih težav z pleveli. Sedaj se bom korigiral

Kmetovalčev prispevek govori o intenzivnem travniku.
Lepo ti piše, da imajo boljše trave plitvejši koreninski sistem s tem poleg boljšega gnojenja rabijo tudi koikor toliko dobro preskrbo z vodo ali namakanje ali ustrezna klima.

Na primorskem je najbrž precej težko imet tak travnik.

Poleg dobrega gnojenja in redne košnje takšnega travnika rabiš še ustrezno tehnologijo za spravilo ( baliranje, siliranje )oz. dosuševanje