Pozdravljeni nikjer še nisem zasledil teme v zvezi s nego mladja, redčenje letvenjakov in drogovnjakov. Se kdo s tem ukvarja? Koliko take usluge stanejo?
Napišite vaše izkušnje na to temo, kako skrbite za mlad gozd. Lp! Damjan

POZDRAV. Imam en problem in da nebom odpiral nove teme bom kar tukaj postavil vprašanje. Problem so srnjaki, ki mi gulijo mlada drevesa ni nevem kakšen velik nasad je pa škoda kar velika. Zanima me , če se dobi kakšna tekočina, da bi to kar je ostalo celega premazal s to tekočino, da bi srnjad odvračalo. Hvala v naprej.

aplej je napisal/a:

POZDRAV. Imam en problem in da nebom odpiral nove teme bom kar tukaj postavil vprašanje. Problem so srnjaki, ki mi gulijo mlada drevesa ni nevem kakšen velik nasad je pa škoda kar velika. Zanima me , če se dobi kakšna tekočina, da bi to kar je ostalo celega premazal s to tekočino, da bi srnjad odvračalo. Hvala v naprej.

Najbolje zaleže svinčeno gnojilo

Pri nas namažemo po vršičkih neko kremenčevo vodo. Delamo tako že enih 5 let pa ni bilo problemov z srnami.

Prvo moraš vedeti katera žival povzroča poškodbe.
Jelenjad najpogosteje lupi lubje drevesc debeline od 5-20 cm, predvsem jesen, kostanj, javor in smreko. Za zaščito se uporablja repelent Cervostop s katerim premažeš drevesa, ki ji želiš imeti v starem sestoju, torej ne vseh.
Srnjad objeda vršičke oz. poganjke, predvsem smreko. Zaščita je "kremenčeva voda" oz. Kemakol, le ta se namaže na terminalni poganjek v pozni jeseni.
Srnjad sedaj v spomladanskem času čisit "mah" iz rogov. Najraje imajo macesen in rdeči bor, debeline do 2, (3 )cm, najboljša zaščita pa je fizična. Okrog drevesc zabiješ 3 kole, da preprečiš dostop živali do drevesca.

grizl... vse lepo in prav, samo teorija je nekje drugje kot praksa pa brez zamere. Če se Redčenja in nege lotiš v letvenjaku in je sestoj "pregleden" potem v njem ne bo ne jelenjadi in ne srnjadi. Izbranci se določijo šele v mlajšem drogovnjaku. Kaj potem premažeš, če je že vse postrgano? Pri nas se raje kot javorja loti velikega jesena in jablan v sadovnjaku, ne glede na razvojno fazo.

Trave je sedaj že dovolj, da se lahko napasejo na travniku, zato luplenje z zobmi odpade. Kar se tiče mladnja in objedenosti poganjkov je stvar, ki je pač ne moreš popolnoma zatreti, glede na to, da kot človeku tudi v srnjadi in ostali divjadi spomladi skos nekaj manjka (mineralov- sladkorjev, rudnin..........moškim pa kratkih kiklc). Ve se, kam je treba tist kol zabit in pol je neki cajta mir.

Hvala za nasvete , bom probal s CERVOSTOP premazom. Kole za vsako tri ne bom zabijal imam pa po en kol za vsako sadiko. Če pa tale premaz ne bo funkcioniral, pa po trosilnik svinčenega gnojila ter svinčeno gnojilo pa cvinec med rogove .

Strjan, bog ne daj, nič ne zamerim. Sam se že dolgo časa držim načela, da moraš naravo oz. gozd in sestoj v našem primeru najprej razumeti, da lahko ukrepaš. In preko nekaterih naravnih načel in danosti enostavno ne gre. Kot bi sc.l proti vetru. Kamor koli se obrneš boš moker.
Zgoraj sem napisal le tehnike in sredstva za zaščito, nič drugega.
Kar pa se razvojnih faz tiče oz. kdaj naj bi ukrepali pa se spet navežem na drugi stavek tega posta.
Npr. prisojne lege, smrekove monokulture in hkrati številčna populacija jelenjadi = katastrofa in bolj, ko boš redčil boljša bo prehodnost med drevesi več škode bo.
Zato pravim, da dejansko vsaka lokacija potrebuje (če so težave seeda) individualno analizo zakaj je do poškodb sploh prišlo in kako jih omiliti oz maksimalno preprečiti.

grizl je napisal/a:

Strjan, bog ne daj, nič ne zamerim. Sam se že dolgo časa držim načela, da moraš naravo oz. gozd in sestoj v našem primeru najprej razumeti, da lahko ukrepaš. In preko nekaterih naravnih načel in danosti enostavno ne gre. Kot bi sc.l proti vetru. Kamor koli se obrneš boš moker. Zgoraj sem napisal le tehnike in sredstva za zaščito, nič drugega. Kar pa se razvojnih faz tiče oz. kdaj naj bi ukrepali pa se spet navežem na drugi stavek tega posta. Npr. prisojne lege, smrekove monokulture in hkrati številčna populacija jelenjadi = katastrofa in bolj, ko boš redčil boljša bo prehodnost med drevesi več škode bo. Zato pravim, da dejansko vsaka lokacija potrebuje (če so težave seeda) individualno analizo zakaj je do poškodb sploh prišlo in kako jih omiliti oz maksimalno preprečiti.

Če je žival lačna bo obžrla sestoj ne glede na prehodnost...edini 100% ukrep proti poškodbam so fizične ali kemične zaščite.

grizl je napisal/a:

in bolj, ko boš redčil boljša bo prehodnost med drevesi več škode bo.

Žival se v preredčenem sestoju počuti ogroženo, saj se nima kam skrit in zato se v takih sestojih praviloma ne zadržuje.

Redčenje in nega spada pod preventivno zaščito mlajših sestojev, če se ne motim. Ograjevanje je po mojem efektiivno pozimi, poleti pa živali itak razširijo teritorij in gostota ni tako močna.