Stvar je za moje pojme sila enostavna. Če imaš ogromno (!!) površin je ekološko kmetovanje edina logična izbira, ker dobiš resnično ogromno subvencij in se ti enostavno splača, ker lahko že samo s subvencijami popolnoma na komot živiš (govorim iz prve roke). Če pa imaš v štali 5 krav, tri njive po 20 arov in 5ha pašnika pa se ti ne splača, ker so zadeve preveč kontrolirane, preveč komplicirane, izdelki pa ne dosegajo tolikšne razlike v ceni, da bi ti pokrili razliko s integriranim oz. konvencionalnim.

rwasc je napisal/a:

Stvar je za moje pojme sila enostavna. Če imaš ogromno (!!) površin je ekološko kmetovanje edina logična izbira, ker dobiš resnično ogromno subvencij in se ti enostavno splača, ker lahko že samo s subvencijami popolnoma na komot živiš (govorim iz prve roke). Če pa imaš v štali 5 krav, tri njive po 20 arov in 5ha pašnika pa se ti ne splača, ker so zadeve preveč kontrolirane, preveč komplicirane, izdelki pa ne dosegajo tolikšne razlike v ceni, da bi ti pokrili razliko s integriranim oz. konvencionalnim.

Dobro in koliko je to ogromno površin 20, 50, 100 ha? Mi nekaj razmišljamo, sam pol ne bomo mogli saditi krompirja, koruze za silažo in je res vprašanje ali nam bo večja subvencija odtehtala vse to?

CASE IH JX 95 je napisal/a:

rwasc je napisal/a: Stvar je za moje pojme sila enostavna. Če imaš ogromno (!!) površin je ekološko kmetovanje edina logična izbira, ker dobiš resnično ogromno subvencij in se ti enostavno splača, ker lahko že samo s subvencijami popolnoma na komot živiš (govorim iz prve roke). Če pa imaš v štali 5 krav, tri njive po 20 arov in 5ha pašnika pa se ti ne splača, ker so zadeve preveč kontrolirane, preveč komplicirane, izdelki pa ne dosegajo tolikšne razlike v ceni, da bi ti pokrili razliko s integriranim oz. konvencionalnim. Dobro in koliko je to ogromno površin 20, 50, 100 ha? Mi nekaj razmišljamo, sam pol ne bomo mogli saditi krompirja, koruze za silažo in je res vprašanje ali nam bo večja subvencija odtehtala vse to?

Eko kmetovanje ne prepoveduje vsega tistega kar si naštel. Le "kemije" ne smeš uporabljati. Iti v eko ali ne je stvar zelo tehtnega premisleka. Mi smo zdaj sedmo leto v eko pa še nisem prepričan ali je ta usmeritev prava ali ne. Nekaj subvencij je. Produkte prodat kot eko je pa težko. Narod gleda predvsem na ceno produkta. Kaj je v mesu, mleku ga večinoma ne zanima. Morda pa se bo to sčasoma spremenilo. Ali se bo.... ne vem...

Za živinorejo minimalno 50 ha (nek grob izračun, +/-), za poljedelstvo pa ne vem, mam pa osebno mnenje, da se v poljedelstvu ne splača taktizirat ampak greš na količino, pri čemer pa ekološko ne pride v upoštav zaradi omejitve vnosov v zemljo...

rwasc je napisal/a:

Za živinorejo minimalno 50 ha (nek grob izračun, +/-), za poljedelstvo pa ne vem, mam pa osebno mnenje, da se v poljedelstvu ne splača taktizirat ampak greš na količino, pri čemer pa ekološko ne pride v upoštav zaradi omejitve vnosov v zemljo...

Ok 50 ha! Pa lahko eden živi od teh 50 ha v eko programu, ko ti odšteješ vse stroške, amortizacijo strojev,...?

nevednež je napisal/a:

CASE IH JX 95 je napisal/a: rwasc je napisal/a: Stvar je za moje pojme sila enostavna. Če imaš ogromno (!!) površin je ekološko kmetovanje edina logična izbira, ker dobiš resnično ogromno subvencij in se ti enostavno splača, ker lahko že samo s subvencijami popolnoma na komot živiš (govorim iz prve roke). Če pa imaš v štali 5 krav, tri njive po 20 arov in 5ha pašnika pa se ti ne splača, ker so zadeve preveč kontrolirane, preveč komplicirane, izdelki pa ne dosegajo tolikšne razlike v ceni, da bi ti pokrili razliko s integriranim oz. konvencionalnim. Dobro in koliko je to ogromno površin 20, 50, 100 ha? Mi nekaj razmišljamo, sam pol ne bomo mogli saditi krompirja, koruze za silažo in je res vprašanje ali nam bo večja subvencija odtehtala vse to? Eko kmetovanje ne prepoveduje vsega tistega kar si naštel. Le "kemije" ne smeš uporabljati. Iti v eko ali ne je stvar zelo tehtnega premisleka. Mi smo zdaj sedmo leto v eko pa še nisem prepričan ali je ta usmeritev prava ali ne. Nekaj subvencij je. Produkte prodat kot eko je pa težko. Narod gleda predvsem na ceno produkta. Kaj je v mesu, mleku ga večinoma ne zanima. Morda pa se bo to sčasoma spremenilo. Ali se bo.... ne vem...

Vem, da ne prepoveduje, sam imam slabe primere v bližini. Znanec je sadil koruzo pa je bila taka, da bi se bilo najbolje zjokat! Spet eden sorodnik sadi krompir, pa pravi, da mu vsa zgnije in ga nima niti za svojo družino. Če bi šli v eko, bi tam kjer smo imeli njive zasadili kako travno mešanico in bi jo lahko tudi trikrat posilirali in bi bilo več futra kot, če vsadimo koruzo, ki jo ne bomo mogli dognojiti.

CASE IH JX 95 je napisal/a:

rwasc je napisal/a: Za živinorejo minimalno 50 ha (nek grob izračun, +/-), za poljedelstvo pa ne vem, mam pa osebno mnenje, da se v poljedelstvu ne splača taktizirat ampak greš na količino, pri čemer pa ekološko ne pride v upoštav zaradi omejitve vnosov v zemljo... Ok 50 ha! Pa lahko eden živi od teh 50 ha v eko programu, ko ti odšteješ vse stroške, amortizacijo strojev,...?

Da.

Če mene vprašate, je samo vprašanje:
ali pridelke oddajam v zadrugo, drugo veleprodajo ali pa jih prodam sam kot izdelke ali pa kot surovino.

Če je prva varjanta, potem nimaš kaj razmišljat o eko. Če je druga varjanta, pa je odločitev na vsakem posamezniku: proda se tudi konvencionalno, samo sam opažam, da se veliko kupcev obrne stran, ker nismo (še) eko. Tako da sem se odločil, da bomo. Pa ne samo zaradi tega, ampak tudi zato, ker je v eko obremenjevanje okolja bistveno manjše kot pa pri konvencionalnem, še posebej s pašo.

rwasc je napisal/a:

CASE IH JX 95 je napisal/a: rwasc je napisal/a: Za živinorejo minimalno 50 ha (nek grob izračun, +/-), za poljedelstvo pa ne vem, mam pa osebno mnenje, da se v poljedelstvu ne splača taktizirat ampak greš na količino, pri čemer pa ekološko ne pride v upoštav zaradi omejitve vnosov v zemljo... Ok 50 ha! Pa lahko eden živi od teh 50 ha v eko programu, ko ti odšteješ vse stroške, amortizacijo strojev,...? Da.

Živiš že, vendar dolgoročno gledano mislim, da je kmetovanje le zaradi subvencij propad kmetije.

Kaj pa brez subvencij? Je obstoj kmetije možen?


Zavedati se je treba, da bodo cene kmetijskih produktov, kateri so dejansko le surovina za industrijsko predelavo, vedno malo pod mejo rentabilnosti. Mafija bo vedno plačevala le toliko, da bodo "tapridni" stalno pričakovali boljši jutri, ko se bo kmetovanje "splačalo"

Edino smiselno je tisto, kar je napisal @toni, sam pa že leta trobim: sam pridelaj, sam predelaj, sam prodaj. Če bomo delali tako, bomo gospodarji na svojem. Kdor prodaja surovino je in bo vedno hlapec. Hlapec predelovalne industrije, hlapec trgovcev, hlapec bankirjev, hlapec politkarjev, hlapec zadrugarjev, hlapec proizvajalcev ter prodajalcev kmetijskih strojev...


Ma, komur paše biti hlapec, pa naj bo. Glavno, da je zadovoljen. Drugo ni važno.