Izvoljeni strici v parlamentu so se lani (2012) odločili, da spremenijo glavni temeljni zakon, ki v Sloveniji ureja gozdove in gozdarstvo: Zakon o gozdovih (iz leta 2007).

Gozdarji in lastniki gozdov v glavnem vemo, kako gozdarstvo izgleda danes (obvezno odkazilo, revirni gozdarji, obširni gozdogospodarski načrti...). Govori se pa o uvedbi plačljivega obveznega odkazila, možnost je tudi sploh ukiniti obvezno odkazilo, zmanjšati podrobnost in obšrnost gozdogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtov, morda celo sploh ukiniti načrtovanje v zasebnih gozdovih, uvedba prevoznic za les, zmanjšati število zaposlenih na ZGS, uvesti davek na možen posek (ta davek bi plačali lastniki glede na letni etat) itd. Možnosti je še in še ...

Ne ve se še, kako naj bi ta novi zakon v prihodnosti urejal gozdarstvo v Sloveniji, podan je že osnutek, veliko je nerešenih predlogov in mnenj stroke in politike. Možno je vse, od milih popravkov do drastičnih sprememb zakona. Politika v kriznih časih pač išče vire denarja in krči proračune, stroka pa noče popustiti...


Kaj gozdarji na tem forumu mislite o tej zadevi? Kakšne predloge in mnenja imate?

Žalostni, ampak te naše prašiče okoli korita res zanima samo denar in nič drugega...So tudi pod pretvezo, da bodo poenostavili zakon o dohodnini sprejeli novega/popravljenega, ki pa je sedaj res kot jara kača. Dobesedno se delajo norca iz delovnih ljudi, saj take/nas bodo še lahko nekako pocuzali z davki in dajatvami, lenuhom in delomrzležom tako ali tako nimajo kaj vzet.

Druga distanca lopovov, ko imaš bogatunarje, tisti pa tako ali tako ne plačujejo davka, ker vse prikrijejo. Meni res ni jasno, kako je mogoče, da zame vejo za vsak cent kam sem ga nakazal, tam kjer so pa milijarde eur pa nobeden nič ne ve...mah žalostno.
Samo tako pravim, dokler bodo protestirali delomrzleži in brezposelni ne bo kriza, ko bomo pa mi začeli protestirati in nehali delati, potem pa lahko država samo še bankrotira. Oni lahko protestirajo, ko mi za njih delamo.

Sem se malo preveč razpisal in tudi ne ravno v povezavi s temo, ampak me včasih res vse skupaj razjezi.

LP

Sam se bojim, da bo ta novi zakon prinesel le nekaj lepotnih popravkov in bodo vsi ki so že sedaj pri koritu tam tudi ostali. Mnenja sem, da bi bilo potrebno pri nas gozdarstvo precej preoblikovati in imam nekaj predlogov na to temo.

Pa pojdimo najprej na koncesionarje. Pri nas so koncesionarji privatne firme, ki imajo koncesnino za izkoriščanje državnih gozdov. Cene, ki jo plačujejo državi kot lastniku gozda za m2 lesa na panju so smešno nizke (vrtijo se okrog 20€ po m2 lesa), ostal dobiček pa se steka v privatne žepe. Moj predlog je, da bi ustanovili državno podjetje, kjer bi bili v tem podjetju pod eno streho združeni načrtovalci skupaj z revirnimi (zdajšni ZGS) in izvajalci (zdajšni koncesionarji). Tako bi se lahko načrtovalski del financiral z denarjem, ki bi ga zaslužili z izkoriščanjem državnega gozda. Poleg tega bi pa lahko z ustvarjenim dobičkom v tem podjetju financirali znanstvena raziskovanja v gozdarstvu (financiranje projektov na Gozdarskem inštitutu in Gozdarskem oddelku biotehniške fakultete), preostali denar pa bi šel v državno blagajno (ali pa bi dali ta denar tistim lastnikom gozdov, ki dobro gospodarijo v gozdu v obliki subvencij). Pri sedanjem sistemu je problem, da še tisti denar, ki državi uspe dobiti iz gozdov se ne vrača direktno nazaj za financiranje gozdarskih služb.

Moje drugo mnenje pa se nanaša na zasebne gozdove. Sedanji sistem z načrtovanjem in odkazilom revirnih gozdarjev sem mnenja, da pri takšni strukturi lastnikov kot jo imamo (300.000 lastnikov, s solastniki pa še mnogo več). Ne vem, zakaj je potrebno takšno in drugačno načrtovanje v zasebnih gozdovih, ko pa nihče sploh ne pride do lastnika in ga povpraša kakšen namen sploh ima z gozdom. Nekdo ima lahko gozd (nekaj ha) samo za to, da si vsako leto pripravi drva zase, nekdo ga ima zgolj zaradi veselja in ga ne zanima kaj mu načrtujejo na zavodu,... naši načrtovalci pa načrtujejo kako se bo gospodarilo v tem gozdu in kakšen bo letni posek, tudi če ni to v interesu lastnika (poleg tega velika večina sploh ne ve kakšen je načrt za njegov gozd). Moj predlog je, da bi se z načrtovanjem in odkazilom država v celoti umaknila iz zasebnih gozdov in bi načrtovanje kot ga poznamo danes izvajali zgolj v državnih gozdovih, ki bi jih nato upravljali na način ki sem ga že opisal zgoraj. Strinjam se, da je tudi v zasebnih gozdovih potrebna neka strokovna podlaga pri upravljanju, to pa bi lahko izvajala privatna podjetja, kjer bi bili zaposleni strokovno usposobljeni gozdarji, ki bi prišli do lastnika gozda in bi skupaj z njim našla nek način gospodarjenja v njegovem gozdu, ki bi bil sprejemljiv za lastnika in bi zagotavljal tiste minimalne ekološke predpise (naprimer, da se nebi izvajalo goloseka in podobno). Dal bi predpis, da mora imeti vsaka gozdna parcela "strokovnega skrbnika", lastnik gozda pa bi lahko sam izbral to podjetje, ki bi imelo licenco za opravljanje takšnih storitev. Tako bi ustvaril zdravo konkurenco, saj tisti ki bi dobro opravljal delo bi imel več "strank" (dober glas seže v deveto vas). Vzpostavil bi sistem inšpektorjev (ki bi jih lahko bilo precej manj kot je sedanjih revirnih gozdarjev), ki bi nadzirali če se v gozdu izpolnjujejo vsaj vsi minimalni standardi ki bi jih predpisali (tu mislim predvsem na ekološke standarde).

S temi predlogi bi zmanjšali stroške sedanje javne gozdarske službe (ZGS) s prenehanjem načrtovanja v zasebnih gozdovih, rešili bi financiranje gozdarskih služb in ostalih ustanov ki se ukvarjajo z gozdarstvom, poleg tega pa ne bi padla raven strokovnega upravljanja z gozdovi v zasebni lasti (sam sem mnenja da bi celo dvignili raven strokovnega svetovanja pri upravljanju z zasebnimi gozdovi).

Sem si vzel nekaj minut časa in sem predstavil moj pogled na situacijo. Ne vem pa kaj bodo sklenili pisci novega zakona. Je morda kdo iz foruma bil na javni razpravi glede novega zakona o gozdovih, ki je bil ta četrtek?

@Kmetič d.o.o.

Velik dela tega, kar si opisal se dejansko izvaja v Nemčiji. Tam imajo za državne gozdove nekakšne privat firme in delajo točno to kar si napisal. Imajo svoje logarje, svoje izvajalce poseka in spravila, svojo ekipo za gojitvena dela,... pa veriga je sklenjena tudi naprej do žag,....

Celotna zadeva se financira od lesa, ki se poseka in od dobička, ki se ustvarja ob predelavi. Tudi točno se ve kdo koliko dobi v vsej verigi.

Pa ne samo v Nemčiji, že naši severni sosedje imajo privatne gozdarske biroje, ki se ukvarjajo samo z zasebnimi gozdovi in izvajajo načrtovanje, izvedbo del in vse ostalo, seveda na željo in strošek lastnikov, ki samo uživajo prihodek. Za državne gozdove (ki jih je bolj malo) pa imajo nek državni zavod ÖBf (Österreichische Bundesforste). Tako država stroškov z nekim podrobnim načrtovanjem v privatnih gozdovih nima, pa tudi lastniki gozdov bolj prosto razpolagajo s svojo lastnino glede na interes, ki ga imajo s svojim gozdom.

S takim sistemom gozdarstva nekje pridobimo, drugje pa izgubimo, zato je stanje ohranjenosti gozdov v Avstriji in Sloveniji neprimerljivo... Kaj bi se v Sloveniji zgodilo ob uvedbi sistema, podobnega avstrijskemu? Po mojem mnenju nič dosti. Tisti ki so do zdaj neusmiljeno delali goloseke jih bodo še naprej, tisti ki pa so svoj gozd čuvali, pa ga bodo še vedno zvesto šparali ...

hmmm...kot vedno, nekatere rešitve so dobre kratkoročno nekatere dolgoročno, nekatere oboje, nekatere pa znajo biti čisti zavoz.

Glede koncesionarjev bi se zadeva morala precej spremenit....v detajle pa se ne bi spuščal.

V splošnem pa bi bilo potrebno najprej spremeniti miselnost ljudi - kot potrošnikov glede rabe lesa in kot koristnikov vseh "dobrin" ki jih tudi koristijo kot "nelastniki. Potem je tukaj "država" , javna naročila, itd. in na koncu pa tudi lastniki gozdov sami. Nemalo kmetij se je v času poceni kurilca grelo na ogljikovodike, drva pa so prodajali oz so jim gnila v gozdu, da ne omenjam plastičnih balkonskih ograj, vrat, oken, masivnih železobetonskih hlevov, jeklenih strojnih lop,.....

Potem bi bilo tudi možno zagnati lesno industrijo oz. predelavo lesa - in ponuditi dostopne, lične in zanimive izdelke. Žalostno je, da sta kot naš trenutni domet predelave na trgu ( z nekaj izjemami) metersko poleno in nasuti kubik sekancev. Pred tem so razni visokoleteči načrti čisto brezpredmetni.

Sama specifika Slovenije s svojo razparceliranostjo in svojim solastnišvom je težko primerljiva z vsemi gozdarskimi deželami s katerimi se hočemo primerjati. (In v kmetijstvu ni nič drugače).
Poleg tega se je potrebno zavedati, da gozdovi niso samo hektari, kubiki in euri. Številnih funkcij, ki jih še opravlja gozd na tem mestu ne bi našteval.

Če se ustavimo pri besedah o prevoznicah.
Če hočemo biti "tko k v Avstriji", potem se bo treba tudi obnašati tako. Plačilna disciplina, poštenje pri sklepanju in izvedbi poslov, skrb za naravo in...ja tako je poštena prodaja in pošteno plačevanje davkov. Ne samo pri lesu ampak na vseh področjih. Seveda se tukaj debata lahko nadaljuje o teh in o onih pa oni ne pa tudi mi ne bomo..ampak zadeva je taka, ker se nam zdi normalo "da se mal znajdem",...in se nam potem ne zdi čisto nič sporno če se tudi " moj izbranec ljudstva mal znajde".
Sicer je to bolj stvar tržne inšpekcije, ampak če ne gre dugače je tudi to rešitev - slaba ampak očitno trenutno ne gre drugače.

Glede načrtovanja, plačljivega odkazila, privat birojev,...
Slovenci smo okvirno "cvet inteligence". Spoznamo se praktično na vse: Gremo enkrat v "oštarijo" se spoznamo na ves turizem, gremo enkrat čez "hosto" vemo vse o gozdarstvu in gozdovih. Kupimo novo "matorko" pa "trahtar na vse šter" pa so inštruktorji iz SGLŠ Postojna "počasni amaterji"! Vprašati nekoga (pa da je še zastonj) ali prizanti, da nekaj ne veš najbolje - boljše da traktor crkne kot pa taka sramota.

O prenašanju rešitev iz tujine...
Slovenija je tako zelo raznolika na "globalnem" kot "lokalnem" nivoju, da je pavšalno prenašanje rešitev v stilu "tam to funkcionira, tu bo tudi" žal velikokrat napačen pristop. Da bomo pa določen model oz rešitev iz tujine lahko "implementirali" pa bo treba "preprogramirati" tudi državljane. Seveda se dogajajo tudi napake, goloseki, itd..ampak za to imamo inštitucije - ponekod delajo dobro ponekod malo manj, mnogokrat pa so za nesakcioniranje krive veze na višjem nivoju ali pa ohlapni zakoni.

O svetovanju, ZGS, birojih,...
ZGS kot izvajalec javne gozdarske službe, nudi lastnikom gozdov praktično "ves servis". Svetovanje in načrtovanje (kdor to želi), odkrivanje žarišč lubadarja, da ne omenjamo iskanje mej (čeprav tega ne bi smeli), reševanje medsosedskih deliktov, odkrivanje nedov. posegov v prostor, odlaganja smeti,... Marsikateri lastniki zadnje čase vidijo v gozdu le še kubike in evre, kaj bodo "utroc dubil" niti ne razmišljajo, "lugar" je pa itak en "teoretik - k nima pojma", ki jim soli pamet in "jih ne razume" in jim omejuje razpolaganje z lastnino.

Hec je v tem, da velikih kompleksov zanimivih za razne "biroje" pri nas ravno veliko, "par-hektarskih" ali "par-arskih" parcel tistih, ki so "poverbal" (pa niti dobro ne vedo kje je) ali pa ugodno kupili pa je nebroj.
Zavedati se je treba, da na "ukinitev" odkazila in ZGS" čaka ceu kup mrhovinarjev, ki bodo potem "ogaluzili" parcele tistih, ki se ne spoznajo na gozd in tistih, ki jim je samo do denarja. Potrebno bi bilo recimo vprašati lastnike večjih posesti, ki živijo od dela v gozdu in tega kar dobijo iz njega kaj le-ti mislijo.

Da ne bo predolgo vse skupaj, zelo dobrodošlo bi bilo sprejeti zakon, ki bi poenostavil gradnjo vlak, saj zdaj en "špilferderber" z enostavnim "Ne dovolim" prepreči odprtje celih kompleksov gozdov - nekaj v stilu komasacije, ko bi se vlaka lahko zgradila če bi se s tem strinjalo recimo 75% lastnikov parcel preko katerih bi potekala vlaka.

Tema za razpravo je zelo obširna ampak naj bo za sedaj dovolj

Jst pa ne razumem čisto zakaj takšna gonja proti goloseku. Ko se lastnik gozda odloči je po mojem najbolj elegantno da se vse podre v označenem območju, lažje je na koncu vse pospraviti, potem se posadi na novo, parkrat očisti in adijo za 50 let. Tako imaš zdravo drevje na primernih razmakih, pa še malo si lahko zmišljuješ katero drevje boš imel. Naslednje leto vrežeš pot na sosednjo parcelo in ponoviš vajo. Tudi z rezanjem cest bi lahko velikokrat manj kolovratili, saj bi potem večkrat v poštev prišle tudi žičnice.

Razumem da v nekaterih primerih to ni optimalno, ampak kar splošna prepoved je pa po mojem mnenju tudi kozlarija prve klase. Veliko gozdov je neizkoriščenih ker se za nekaj dreves pač ne splača urejat dostopa, sploh glede na tipične majhne parcele.

Ali pa se morda splača če se sam igraš s kakšnim traktorjem da poribariš ven tistih 10 odkazanih sušic, o kakšnih firmah je za takšne akrobacije škoda razmišljat. Podira se seveda tako kot kegljanje, kar ne polomiš prec podreš pri vitlanju. Na koncu pustiš kakšne povite 20m visoke 10cm premera gabre in da rastejo naprej. Smrekove veje pustiš na tleh, ker ven iz takšne vukojebine se jih ne splača vlačit, zažgat jih pa tud nočeš sredi gozda. Živela slovenska kmečka gozdarska liga.

Glavno da se srnam ne bo treba prestavit pol kilometra v sosednji gozd, ker so tako ogrožene. Že zdej reve očitno nimajo dost življenskega prostora v gozdovih, vsak teden srečam kakšno, ki se mora na cesti past.

Citiram:

V splošnem pa bi bilo potrebno najprej spremeniti miselnost ljudi - kot potrošnikov glede rabe lesa in kot koristnikov vseh "dobrin" ki jih tudi koristijo kot "nelastniki. Potem je tukaj "država" , javna naročila, itd. in na koncu pa tudi lastniki gozdov sami. Nemalo kmetij se je v času poceni kurilca grelo na ogljikovodike, drva pa so prodajali oz so jim gnila v gozdu, da ne omenjam plastičnih balkonskih ograj, vrat, oken, masivnih železobetonskih hlevov, jeklenih strojnih lop,..... Potem bi bilo tudi možno zagnati lesno industrijo oz. predelavo lesa - in ponuditi dostopne, lične in zanimive izdelke. Žalostno je, da sta kot naš trenutni domet predelave na trgu ( z nekaj izjemami) metersko poleno in nasuti kubik sekancev. Pred tem so razni visokoleteči načrti čisto brezpredmetni.

To se s teboj popolnoma strinjam!

Citiram:

O prenašanju rešitev iz tujine... Slovenija je tako zelo raznolika na "globalnem" kot "lokalnem" nivoju, da je pavšalno prenašanje rešitev v stilu "tam to funkcionira, tu bo tudi" žal velikokrat napačen pristop. Da bomo pa določen model oz rešitev iz tujine lahko "implementirali" pa bo treba "preprogramirati" tudi državljane. Seveda se dogajajo tudi napake, goloseki, itd..ampak za to imamo inštitucije - ponekod delajo dobro ponekod malo manj, mnogokrat pa so za nesakcioniranje krive veze na višjem nivoju ali pa ohlapni zakoni.

Samo "copy-paste" rešitve iz tujine verjetno res niso primerne. Lahko pa neko rešitev, ki se je že v tujini izkazala kot dobra, prilagodimo na naše okolje in naše razmere. Ker neko čisto svojo unikatno pot nima smisla peljat.

Citiram:

O svetovanju, ZGS, birojih,... ZGS kot izvajalec javne gozdarske službe, nudi lastnikom gozdov praktično "ves servis". Svetovanje in načrtovanje (kdor to želi), odkrivanje žarišč lubadarja, da ne omenjamo iskanje mej (čeprav tega ne bi smeli), reševanje medsosedskih deliktov, odkrivanje nedov. posegov v prostor, odlaganja smeti,... Marsikateri lastniki zadnje čase vidijo v gozdu le še kubike in evre, kaj bodo "utroc dubil" niti ne razmišljajo, "lugar" je pa itak en "teoretik - k nima pojma", ki jim soli pamet in "jih ne razume" in jim omejuje razpolaganje z lastnino.

Jaz pri javni gozdarski službi v zasebnih gozdovih vidim problem v tem, da lastnik nima možnosti izbrati kdo bo njegov revirni gozdar. Lastnik gozda od nekega zapitega, strokovno pomankljivo izobraženega gozdarja, ki po možnosti deluje še v interesu "svoje lokalne gozdne verige" in prinaša okrog stare mame z manjšim odkazilom (seveda potem v tem gozdu sekajo "njegovi"), res ne more pričakovati neke dobre usluge, ki bodo kmetu pomagale pri gospodarjenju. Vrjamem da je v Sloveniji tudi precej takih revirnih gozdarjev, ki res delujejo v pomoč kmetu in ima od njega kmet tudi koristi. Takšni bi sigurno dobili delo tudi če bi v Sloveniji imeli sistem birojev, privat svetovanj,... Obstoječ način pa bo postal še bolj neprimeren, če bo začel ZGS zaračunavati svoje storitve, kot se govori. Če je že odkazilo zakonsko predpisano (kar se popolnoma strinjam, da mora odkazilo izvesti nek strokovno usposobljeni gozdarji), naj bo potem tudi možnost lastnikov da sami izberejo kdo jim bo opravljal to storitev.
S tem bi se tudi razni gozdnogojitveni načrti naredili le za tiste lastnike, ki bi imelu na koncu tudi nekaj od teh načrtov (za takšne, ki sploh gospodarijo v gozdu). Tako pa ZGS načrtuje kar za vse povprek gozdove, tudi če lastnik v njem ne gospodari nič. Tak načrt je zato čisto brezpredmeten, če lastnik na koncu nima interesa gospodariti z gozdom. Načrtovanje pa konec koncev tudi stane in ne vidim smisla da se porablja denar za takšne načrte, ki so sami sebi namen.

Je pa tudi problem izkoriščanja gozdov pri nas ta, da imamo veliko lastnikov ki imajo gozda manj kot 2ha. Takim v večini ni v interesu, da bi ta gozd tudi izkoriščali. Potrebno bi bilo nekako prepričati te ljudi da bi gospodarili v svojih gozdovih. Seveda bi takšni verjetno za sečno in spravilo delo zaupali nekemi izvajalcu, njim bi pa vseeno ostal nek denar. Jaz pri tem vidim dve rešitve in sicer, da bi država subvencionirala tiste ki gospodarijo z gozdom (po vzoru kmetijskih subvencij) in druga, ki bi bila pri ljudeh bistveno manj priljubljena je, da bi bili gozdovi, v katerih lastniki ne gospodarijo, obdavčeni po višji stopnji kot gospodarjeni gozdovi.
Še preden pa bi začeli izvajati te ukrepe, pa bi nujno mogli najprej zagnati našo lesno industrijo, ki bi bila sposobna odkupiti ves ta les. Ker če povečaš posek in nimaš lesa nikamor za prodat nisi naredil nič, ker z prenasičenjem trga z lesom bi cena lesa samo padla. Tu pa se spet začnejo problemi z navduševanjem ljudi nad lesenimi izdelki, kot je že omenil @krivc

T0RN4D0 je napisal/a:

Jst pa ne razumem čisto zakaj takšna gonja proti goloseku. Ko se lastnik gozda odloči je po mojem najbolj elegantno da se vse podre v označenem območju, lažje je na koncu vse pospraviti, potem se posadi na novo, parkrat očisti in adijo za 50 let. Tako imaš zdravo drevje na primernih razmakih, pa še malo si lahko zmišljuješ katero drevje boš imel. Naslednje leto vrežeš pot na sosednjo parcelo in ponoviš vajo. Tudi z rezanjem cest bi lahko velikokrat manj kolovratili, saj bi potem večkrat v poštev prišle tudi žičnice.

Goloseki so pri nas prepovedani zaradi drugih funkcij gozda, ki niso ekonomskega značaja. Da razgolimo površino gozda in jo izpostavimo sončni svetlobi: izguba sestojne klime, izsuševanje tal, erozija in izpiranje tal zaradi padavin, ogrožanje vodovarstvenih območij, območje goloseka izgubi funkcijo zadrževalnika vode, z erozijo se ruši ravnovesje organizmov v tleh, s tem se poruši kroženje hranil, ki je nujno za ohranjanje rodovitnosti tal in rodovitnosti rastišča- ker pač v gozdove nismo vajeni vnašati umetnih gnojil...

Podobno kot travnik: trave nikoli ne pokosiš trdo na zemljo...

Prednost naravne obnove so manjši stroški, ohranjanje genofonda dreves, ki so prilagojena na tamkajšnje rastišče, v zgornjo plast pridejo samo močna drevesa, pri sadikah pa imamo vsa drevesa: genetsko močna in šibka. Mi pa želimo vzgajati samo močno rastna drevesa, šibka se izločijo v boju za rastni prostor po naravni poti...

S pravilnim načinom in časovno dinamiko obnove pa so tudi poškodbe na naravnem mladju lahko minimalne in zanemarljive za razvoj mladega sestoja.

Za divjad pa so goloseki v bistvu zelo primerni; golosek se v večini primerov na hitro zaraste s kakimi trepetlikami, ivami, lesko, bezgom, ki nudijo kritje divjadi, pojavi pa se veliko vrst, ki nudijo hrano v zimskem obdobju (robide, maline...)...

Nazadnje urejal/a 25082010x 27 Jan 2013 10:56; skupaj popravljeno 1 krat

T0RN4D0 je napisal/a:

Jst pa ne razumem čisto zakaj takšna gonja proti goloseku. Ko se lastnik gozda odloči je po mojem najbolj elegantno da se vse podre v označenem območju, lažje je na koncu vse pospraviti, potem se posadi na novo, parkrat očisti in adijo za 50 let. Tako imaš zdravo drevje na primernih razmakih, pa še malo si lahko zmišljuješ katero drevje boš imel. Naslednje leto vrežeš pot na sosednjo parcelo in ponoviš vajo. Tudi z rezanjem cest bi lahko velikokrat manj kolovratili, saj bi potem večkrat v poštev prišle tudi žičnice.

Žal v praksi ni vse tako idilično: umetno osnovane monokulture (ponavadi smrekove), so ponavadi:
- bolj podvržene vremenskim neprilikam (veter, sneg,..)
- občutljivejše za "škodljivce" (divjad, podlubniki, rdeča trohnoba,..)
- nižja je kakovost lesa, ki ga pridobimo na tak način
- vložek energije, časa in denarja v umetno obnovo ter kasnejša nega je v primerjavi za naravnim pomlajevanjem precej večji
- Tolminci dokazujejo, da tudi za žičnico in to ob primerni ceni ni potrebe po goloseku in da po končanem delu gozd ne izgleda kot da bi padla atomska bomba.
- pa še ena za razmislek:
"Narave nismo dobili v dar od svojih dedov. Sposodili smo si jo od svojih vnukov«(Izrek Indijancev ljudstva Haida, Kanada).

T0RN4D0 je napisal/a:

Razumem da v nekaterih primerih to ni optimalno, ampak kar splošna prepoved je pa po mojem mnenju tudi kozlarija prve klase. Veliko gozdov je neizkoriščenih ker se za nekaj dreves pač ne splača urejat dostopa, sploh glede na tipične majhne parcele. Ali pa se morda splača če se sam igraš s kakšnim traktorjem da poribariš ven tistih 10 odkazanih sušic, o kakšnih firmah je za takšne akrobacije škoda razmišljat. Podira se seveda tako kot kegljanje, kar ne polomiš prec podreš pri vitlanju. Na koncu pustiš kakšne povite 20m visoke 10cm premera gabre in da rastejo naprej. Smrekove veje pustiš na tleh, ker ven iz takšne vukojebine se jih ne splača vlačit, zažgat jih pa tud nočeš sredi gozda. Živela slovenska kmečka gozdarska liga. Glavno da se srnam ne bo treba prestavit pol kilometra v sosednji gozd, ker so tako ogrožene. Že zdej reve očitno nimajo dost življenskega prostora v gozdovih, vsak teden srečam kakšno, ki se mora na cesti past.

Tisti, ki mu ni glavni interes, da se še v prvem letu po odprtju sp.-ja na teren vozi v novem X6 ali L-200 mu tudi redčenje drogovnjakov, sečnja lubadark, ...niso prevelik problem.
Če se vsaj približno pravilno pristopa k odkazilu in sečnji se najprej ali pa obenem "pobere" tudi tiste gabre. Ob vseh daljincih, škripcih in močnih traktorjih pa danes tudi podiranje najzahtevnejših dreves ne sme biti večji problem. Seveda če "mojster" to zna in če to hoče.
Smrekovih vej in vrhačev v večini primerov ni treba ne požigat ne nikamor vlačit. Malo se jih razžaga zmeče se jih na kup pa je zadeva rešena.

Kaj imajo pa srne zdaj zraven pri golosekih, žičnicah in lubnadaricah mi pa ni najbolj jasno.