lux99 je napisal/a:

Citiram: vendar čisto biološki razlog- pregrevanje sena (o tem lahko pove kaj več kak agronom) zato se tudi ustavi T pri nekje 4o, če ne bi ventiliral bi se ti seno v končni fazi vžgalo. Rastline in mikroorganizmi porabljajo OH in kisik, tvorijo pa se C02+H20+energija v obliki toplote. To se dogaja v balah ki niso dovolj suhe in na sušilne naprave dajemo prav takšne bale.

To je že res, vendar je to neposredna izguba krme - običajno najbolj hranljivega dela. Pri gorenju (in dihanje oz drugi aerobni procesi pri katerih prihaja do oksidacije organske snovi so v osnovi gorenje) 1 kg organske snovi se sprosti približno 5 kW toplote. Za dosuševanje polsuhega sena (vlažnost 35-40%) bi pri ogretju za 10 stopinj C (odvzem 3 g vode/m3 zraka) potrebovali cca 15.000 m3 zraka. Za dogretje tega zraka za 10 stopinj pa bi bilo potrebno dobrih 50kWh energije. Drugače rečeno: tudi če zanemarimo izkoristke, ki niso ravno 100% bi za to vrstno ogrevanje moralo zgoreti nad 10 kg organske snovi krme, kar v praksi pomeni skoraj 15% izgube suhe snovi pridelka, to pa je običajno več kot pa so izgube pri sušenju na tleh v lepem vremenu.
Naredimo si kup stroškov s sušilno in porabo elektrike za ventilator, hranilna vrednost pa ne bo nič boljša kot pri sušenju na tleh.

da, sušenje na tleh niti ni tako slabo kot si včasih predstavljajmo. glavna prednost sušilnih naprav je ta, da ti dež ne zmoči mrve.

lux99 je napisal/a:

@kravica liska Verjamem in zaupam tvoji kompetenci, verjetno pa nebi bilo odveč da bi kakšen članek objavil tudi v kaki slovenski reviji. Saj vem da moraš na leto nabrati toliko in toliko objav v 'strokovnih revijah'... Mislim, da je prav da se znanje prenaša v prakso, drugače je tako znanje le mrtva črka na papirju objavljena v reviji, katere glavni namen je, da doseže čim večji 'impact factor'. Že tako ali tako imamo na naših fakultetah preveč kvazi profesorjev, asistentov, tehničnih sodelavcev, laborantov, raziskovalcev in ostalih znanstvenikov, ki kar prekipevajo od znanja, človek bi mislil da bo v vsakem kmetovalcu, drobnici, kmečkem glasu, itd. polno prispevkov domače stroke, pa nažalost od tega znanja do ljudi pridejo le drobtinice.

Običajno je vedno lažje objaviti v tujini kot pa doma. Inovacijo na bočnem trosilcu sem prvo objavil v Ladwirtu, pa čeprav je dobila na Radgonjskem sejmu zlato nas v SLo nihče še povohov ni. To je vprašanje za Kmetovalca, kako lahko v SLO kaj objaviš. Je res in imaš prav da se objavlja večino v tujini prav zaradi impact factor -ja. Bi imel interes objaviti tudi kaj Sloveniji, vedar to ni vprašnje zame ampak za Kmetovalca, kakšen bi imel interes. Mogoče pa narobej delamo mi, ker premalo komunirciramo z revijami glede možnosti objave. Mogoče je to priložnost, da se z Kmetovalcem dogovoriva za kakšno objavo v Kmetovalcu.

WeekEnd kmet je napisal/a:

Lepo, da se sploh še kdo tudi s strojništvom pri nas ukvarja. Bežno sem spremljal tole debato, ki ji pač zaradi drugačne poklicne usmerjenosti težko sledim, pa vendar zanimivo in poučno. Ker pa je moja profesija ekonomija pa tudi kakšno koruzo posušim me "bode" stroškovna učinkovitost tega početja - sušenja koruze z kurilnim oljem, kar mislim, da je prevladujoča praksa v naši deželi. Sam sem že nekoliko brskal v smislu iskanja nekega sistema na lokalne vire (beri sekance), ki bi ob približni enaki učinkovitosti (kapaciteti sušenja/h) pocenili proizvodnjo (beri vsaj razpolovili stroške energenta). Kaj pravi stroka na to? Obstajajo kake relevantne rešitve, ki sem jih morda spregledal? Hvala vnaprej za odgovor.

V tujini običajno koruzo sušijo v stolpnih silosih z mešali. Tisti, ki želijo privarčevati pri stroških sušenja uporabljajo toplotne črpalke, pa tudi variante s sušenjem na biomaso. Saj če gre s kurilnim olje gre tudi z biomaso. S koruzo inmam izkušnje, poznam pa kmeta v Linz-u, ki suši s sušilnico na bale tud koruzo in žita.

sebo je napisal/a:

Sem šel še enkrat prebrat in tule se moram strinjat s kmetovalcem, če boš stalno vodil isti zrak čez toplotno črpalko ne boš dosegal višjih temperatur. To bi bil že več kot ... Nisem strojnik vendar menim, da višanje temperature, ki si ga dobil v praktičnem poizkusu ni nasledek delovanja toplotne črpalke, vendar čisto biološki razlog- pregrevanje sena (o tem lahko pove kaj več kak agronom) zato se tudi ustavi T pri nekje 4o, če ne bi ventiliral bi se ti seno v končni fazi vžgalo. Če že omenjaš toplotno črpalko kot vir segrevanja v zaprtem krogu bi moral računat še na toplotne izgube prek sten sušilnice. Še eno vprašanje kaj če bi v teoriji razvlaževal zrak s toplotno črpalko in ga potlej dogreval s pečjo na sekance oz. obratno je to izvedljivo oz. smiselno. Kolikor razumem delovanje tvoje sušilne se je del toplote, ki jo ti pripisuješ črpalki sproduciral v samem senu in s tem zmanjšal njegovo energetsko vrednost. Če pogledam po tehle virih - http://www.govedo.si/files/jozev/lucerna_v_prehrani_krav_molznic.pdf - http://www.lj.kgzs.si/Portals/1/Kljuc%20uspeha.pdf - http://www.lj.kgzs.si/Portals/1/Kljuc%20uspeha.pdf Je max za lucerno 5,5-6 mj/kg NEL sedaj ali si res dobro posušil ali pa je bil že vhodni substrat nadpovprečen. Da je tvoje seno zelo dobro ne dvomim, zanima pa me kaka je bila energetska vrednost ob košnji in ob baliranju- tako bi vedel kake so izgube in ali je del izgub šel za pregrevanje sena (višanje T ob sušenju s toplotno črpalko) " Dodatno sušenje od 45% na 30% pa s toplotno črpalko za 3000 kg suhe snovi stane cca 39 €." - se pravi cca 13 € za 15%/tono ali 26 € iz 45 % na skladiščnih 15% oz drugače 30 € po toni SS Če vzamem zgornji vir je vrednost na tleh sušene lucerne cca 4,7 MJ/kgSS ali cca 15-20 % slabše od tvoje.

Glede toplotne črpalke: Bistvo toplotne črpalke je razvlaževanje in vzdrževanje sušilnega procesa na primerni temperaturi. Toplotna črpalka mora biti pravilno dimenzionirana da pravilno deluje. Kot sem v eni prejšnjih odgovorov zapisal je hlasilna moč manjša od toplotne in že sama ta razlika postopma ogrev zrak v zaprtem krogu, poleg tega je še razlika zaradi spremembe agregatnega stanja - kondenziranja vlage in drugih vplivov. Ja izgube so tudi skozi stene, zato pa mora biti sušilnica pravilno zasnovana, da se te izgube zmanjšajo. Delno pa prispeva k temu tudi smo gretje. Ko smo testirali sušenje popolnoma svežih bal je temperatura v komori z balami takoj po zagonu sušilnice narasla na cca 25°C nato pa padla na 20°C potem pa se je postopma dvignila na 28°C. Zunaj je bil dež in cca 11°C.

Lucerna: Prav z dr. Verbičem sem sodeloval pri testu. Izmerili smo vrednosti pri sveži, sušeni sveži in sušeni oveli (cca 65 % vlažnost) in se je energijska vrednost razlikovalan na tertji decimalki, kar pomeni, da pri sušenju ni prišlo do izgub zaradi samega sušenja. V kolikor imate mlečno proizvodnjo dobro veste, da je bistvo kvaliteten osnovni obrok, kajti krava lahko konzumira določeno količino suhe snovi. Več energije bo v tej količini manj bo potrebno dodajati močnih krmil. Če vi kravam dajete namesto 6,4 MJ/kg le 5,4 MJ/kg bo to pomenilo, da jim boste morali dodati cca 2,5 kg krmil več če bi želeli to nadomestiti.

kmetovalec je napisal/a:

Naredimo si kup stroškov s sušilno in porabo elektrike za ventilator, hranilna vrednost pa ne bo nič boljša kot pri sušenju na tleh.

To ne drži. A Avstriji so zelo aktivni kar se sušenja tiče. Stalno delajo analize. Ugotovljeno je bilo, da je energijska vrednost sena sušenega na tleh približno za 0,2 do 03, MJ slabša kot sušeno s hladnim zrakom ali in za 0,4 do 0,5 MJ manjša kot sušeno s toplim zrakom (na sušilno pripeljano z 30% vlažnostjo). Če na pa sušilno prpeljemo 40% do 45% pa se po meritvah, ki jih izvajajo kmetje v Avstriji energijska vrednost dvigne še dvigne. Kar je povsem logično. Čim manj je drobljenja več ostane listov in višja je energijska vrednost. Intenzivno se ukvarjajo s sušenjem tudi na Raziskovalnem inštitutu v Gumpenstein-u.

http://www.raumberg-gumpenstein.at

Avstrijsko združenje za seneno mleko www.heumilch.at je zelo aktivno. tam lahko najdete še več infromacij v čem je razlika, ki pa jo s senom sušenim na tleh - brez dosuševanja ni mogoče doseči.

kravica liska je napisal/a:

kmetovalec je napisal/a: Naredimo si kup stroškov s sušilno in porabo elektrike za ventilator, hranilna vrednost pa ne bo nič boljša kot pri sušenju na tleh. To ne drži. A Avstriji so zelo aktivni kar se sušenja tiče. Stalno delajo analize. Ugotovljeno je bilo, da je energijska vrednost sena sušenega na tleh približno za 0,2 do 03, MJ slabša kot sušeno s hladnim zrakom ali in za 0,4 do 0,5 MJ manjša kot sušeno s toplim zrakom (na sušilno pripeljano z 30% vlažnostjo). Če na pa sušilno prpeljemo 40% do 45% pa se po meritvah, ki jih izvajajo kmetje v Avstriji energijska vrednost dvigne še dvigne. Kar je povsem logično. Čim manj je drobljenja več ostane listov in višja je energijska vrednost. Intenzivno se ukvarjajo s sušenjem tudi na Raziskovalnem inštitutu v Gumpenstein-u. http://www.raumberg-gumpenstein.at Avstrijsko združenje za seneno mleko www.heumilch.at je zelo aktivno. tam lahko najdete še več infromacij v čem je razlika, ki pa jo s senom sušenim na tleh - brez dosuševanja ni mogoče doseči.

Spet se nisva razumela. Prednosti dosuševanja so mi dobro poznane. Moj izračun se je nanašal na predlog lux99 da bi za ogrevanje zraka izkoristili dihanje rastlin in mikroorganizmov v krmi. Ker gre dejansko tu za kvarjenje, so seveda izgube precejšnje in izkoriščanje teh procesov ni smiselno.
Drugače pa seveda je toplotna črpalka učinkovita, pa naj gre za razvlaževanje ali dogrevanje zraka. moj point je bil v tem, da lahko na marsikateri kmetiji, kjer že imajo peč za sekance, to izkoristijo tudi za dogrevanje sušilnega zraka. Peč v poletnem času, ko običajno dosušujemo krmo drugače, ne bi obratovala, energija sekancev pa je tudi veliko cenejša, kot pa iz elektrike. Četudi je izkoristek toplotne črpalke okoli trikrat višji, pa so sekanci nekajkrat cenejši. 1 kWh elektrike stane okoli
15 centov, 1 kWh toplote iz sekancev pa okoli 2 centa. Čeprav bi moral narediti detaljno analizo kakšen ekonomist, mi od oka deluje ogrevanje s sekanci bolj gospodarno. Tudi tu si povsem neodvisen od vremena, začetna investicija (če je peč že na kmetiji) pa je tudi veliko nižja.

[quote="kravica liska"]

sebo je napisal/a:

Glede toplotne črpalke: Bistvo toplotne črpalke je razvlaževanje in vzdrževanje sušilnega procesa na primerni temperaturi. Toplotna črpalka mora biti pravilno dimenzionirana da pravilno deluje. Kot sem v eni prejšnjih odgovorov zapisal je hlasilna moč manjša od toplotne in že sama ta razlika postopma ogrev zrak v zaprtem krogu, poleg tega je še razlika zaradi spremembe agregatnega stanja - kondenziranja vlage in drugih vplivov. Ja izgube so tudi skozi stene, zato pa mora biti sušilnica pravilno zasnovana, da se te izgube zmanjšajo. Delno pa prispeva k temu tudi smo gretje. Ko smo testirali sušenje popolnoma svežih bal je temperatura v komori z balami takoj po zagonu sušilnice narasla na cca 25°C nato pa padla na 20°C potem pa se je postopma dvignila na 28°C. Zunaj je bil dež in cca 11°C. Lucerna: Prav z dr. Verbičem sem sodeloval pri testu. Izmerili smo vrednosti pri sveži, sušeni sveži in sušeni oveli (cca 65 % vlažnost) in se je energijska vrednost razlikovalan na tertji decimalki, kar pomeni, da pri sušenju ni prišlo do izgub zaradi samega sušenja. V kolikor imate mlečno proizvodnjo dobro veste, da je bistvo kvaliteten osnovni obrok, kajti krava lahko konzumira določeno količino suhe snovi. Več energije bo v tej količini manj bo potrebno dodajati močnih krmil. Če vi kravam dajete namesto 6,4 MJ/kg le 5,4 MJ/kg bo to pomenilo, da jim boste morali dodati cca 2,5 kg krmil več če bi želeli to nadomestiti.

Še cena sistema približno -toplotna črpalka + strojni deli
za tvojo postavitev. Kaka je moč oz. potreben priklop na omrežje.
Koliko dolgo se sušijo bale s 60% vlažnostjo?

Pri stroškovnem izračunu, ki si ga navajal zgoraj je v to všteta le porabljena energija ali celotna sušilna z amortizacijo, obrestmi kapitala?


Če se že ukvarjaš s strojništvom- Kaj meniš o pridobivanju elektrike prek lesnega plina, tu je tudi precejšen ostanek toplote, ki bi se lahko namenil za dosuševanje oz. poceni elektrika za pogon toplotne črpalke .

Tudi jaz že kar precej časa razmišljam o sušenju kot ga opisuje @kmetovalec.
Razlog je seveda v tem, da kljub večjemu izkoristku toplotne črpalke je električna energija še vedno dražja od sekancev, ki pa jih na večini kmetij tudi ni potrebno kupovati, elektrika pa vsi vemo, da se bo še naprej dražila. Tudi kapaciteto sušenja z toplim zrakom bi z lahkoto dosegel 10 in več bal na dan ob 100kw peči, kar mislim, da bi z toplotno črpalko zelo težko dosegel zaradi omejene priključne moči. Sam imam kar nekaj izkušenj z sušenjem koruze z kurilnim oljem in tudi z biomaso in si nikakor ne morem predstavljati sušenja ogromnih količin koruze z toplotno črpalko, kot opisuje @kravica liska.
Največji problem pri sušenju mrve z toplim zrakom je kako posušiti zgornjo plast v komori, ali zunanjo plast na bali. Pri sušenju koruze v komori ni problema, ker je koruza na dnu komore posušena na 10-12 % vlage in kljub temu da zgornja plast ni čisto posušena se pri presipanju v silos toliko pomeša, da zlahka doseže povprečje 13-14% vlage, kar je dovolj za skladiščenje.
Pri balah bi lahko rešil, da bale postaviš v neko komoro z kanali za izhod zraka na katere postaviš bale in potem topel zrak vpihuješ v komoro, kar je tudi najbolje za sistem z toplotno črpalko.
Za dosuševanje mrve z toplim zrakom v sušilni komori pa še nikjer nisem zasledil nobenega članka v Sloveniji, bi pa bil mogoče to izziv za @kmatovalec in pa @kravica liska, če slučajno kdo naleti na kaj podobnega v kakšni strokovni reviji, ki marsikomu niso dostopne.
Lahko pa da že tudi pri nas kdo prakticira kaj podobnega in bi še marsikoga tudi zanimala kakšna izkušnja.

enkmet je napisal/a:

Tudi jaz že kar precej časa razmišljam o sušenju kot ga opisuje @kmetovalec. Razlog je seveda v tem, da kljub večjemu izkoristku toplotne črpalke je električna energija še vedno dražja od sekancev, ki pa jih na večini kmetij tudi ni potrebno kupovati, elektrika pa vsi vemo, da se bo še naprej dražila. Tudi kapaciteto sušenja z toplim zrakom bi z lahkoto dosegel 10 in več bal na dan ob 100kw peči, kar mislim, da bi z toplotno črpalko zelo težko dosegel zaradi omejene priključne moči. Sam imam kar nekaj izkušenj z sušenjem koruze z kurilnim oljem in tudi z biomaso in si nikakor ne morem predstavljati sušenja ogromnih količin koruze z toplotno črpalko, kot opisuje @kravica liska. Največji problem pri sušenju mrve z toplim zrakom je kako posušiti zgornjo plast v komori, ali zunanjo plast na bali. Pri sušenju koruze v komori ni problema, ker je koruza na dnu komore posušena na 10-12 % vlage in kljub temu da zgornja plast ni čisto posušena se pri presipanju v silos toliko pomeša, da zlahka doseže povprečje 13-14% vlage, kar je dovolj za skladiščenje. Pri balah bi lahko rešil, da bale postaviš v neko komoro z kanali za izhod zraka na katere postaviš bale in potem topel zrak vpihuješ v komoro, kar je tudi najbolje za sistem z toplotno črpalko. Za dosuševanje mrve z toplim zrakom v sušilni komori pa še nikjer nisem zasledil nobenega članka v Sloveniji, bi pa bil mogoče to izziv za @kmatovalec in pa @kravica liska, če slučajno kdo naleti na kaj podobnega v kakšni strokovni reviji, ki marsikomu niso dostopne. Lahko pa da že tudi pri nas kdo prakticira kaj podobnega in bi še marsikoga tudi zanimala kakšna izkušnja.

Kakršno koli sušenje mora potekati v topli komori,pa naj bo to s toplotno črpalko ali sekanci. Osnovni kar mora vsak kmet narediti je pregledati kakšne vire ima. Normalno, če ima peč za 100kW, potem jo uporabi, če pa ima peč za 25 kW potem pa z njo nima kaj početi, ker je enostavno premalo za sušenje 40 do 45% vlažne krme. Za 100 kW toplotne moči toplotne črpalke potrebujete cca 22 kw električne moči. V tujini veliko kombinirajo z agregati, kjer toploto agregata izkoristijo kot dodatno dogrevanje. Zanimiv pa bi bil tudi sistem kogeneracije, kjer bi del el. energije prodajali državi in s tem tudi nekaj zaslužili. Kot gorivo pa bi lahko uporabljali olje oljne repice. Tukaj je veliko variant, vsak kmet pa mora poiskati zanj optimalno. V tujini je bilo narejenih že precej analiz stroškov porabe energije za sušenje. Najneučinkovitejše je sušenje z dogrevanjem. Teste je naredila revija Profiagrar.

Ali kdo suši bale s sekanci in ali nafto?