srečnga pa zdravga 2013

zgleda kot da ne bi bilo recesije - v naši vasi je bilo kot na fronti
smo šli ob pol 12h za 1h v štalo, da niso preveč skakale, se lahk še kakšna
zadavi

sem voščil mojim kravicam zdravga (čim manj veterinarja) in čim več mleka v letu 2013

vmes sem pa tole razmišljal
ne najdem sorodne teme, zato sem odprl kar novo

imamo betonske jasli in betonska ležišča dolga cca. 2m. Zadaj je pa kanal
skozi katerega teče gnojnica, gnoj pa ostane in ga s pehali spravimo iz štale.

razmišljal sem, če bi vrgel že dotrajane pehala ven, vrgel ven tisti lesen poden in malo poglobil kanal in čez kar naštimal rešetke tako da bi
vsak dan kidal tja notri. Ta kanal bi bil širok le pol metra takoj za kravami.

Tako bi imel pokrito gnojišče na voljo za druge stvari in manj težav, ker ne bi bilo potrebno vozit gnoja in mazati trosilca. Gnoj sedaj vozimo le dvakrat letno ker je gnojiče pokrito, ampak takrat zasvinjamo in zapremo pol dvorišča.


No, imam nekaj vprašanj za tiste, ki ste že to delali:
1. kakšen mora biti naklon kanala po katerem gnoj in gnojnica tečeta v gnojno jamo - imate probleme, da se iztrebki ne premikajo v jamo?
2. kako velika mora biti gnojna jama za en GVŽ - verjetno jo bom moral razširiti
3. ati je rekel, da gnojevka zbije tla, gnoj pa ne - ima kdo ta občutek?
Gnoj sedaj vozimo na njive, gnojnico pa na travnike.
4. kaj je namen tiste veternice? - le to, da zmeša, da gre lažje v cisterno ali kaj drugega. Sem že slišal, da je traktorjem mašino razgnalo po nekaj letih mešanja.
5. Kako se gnojevka obnese na travnikih in kako na njivi - baje naj bi bilo optimalno gnoj na njivi in gnojnica na travnikih

lp

pa še to

če ne bi nič nastilal baje kravam začne precej drseti
najbolje bi bilo verjetno žaganje, če bi nastilal slamo bi se vse skupaj zabasalo, razen če bi imel cel kup nožev v nakladalki
kdo daje slamo za v gnojevko?

Kanal mora biti v "vaservagi" in NE sme biti naklona! Na koncu kanala mora biti rob 15-20 cm tako da potem blato plava po vodi in gre v gnojno jamo če je prenizki rob in z tem posledično premalo vode znajo biti problemi z zastajanjem Malo me skrbi kako bi bilo če bi bila širina kanala res samo 50 cm..ponavadi so širši..zdaj ne vem točne mere samo od oka bi reko 80cm! No ne vem kako bi bilo.. Z mešalcem gnojevke pa se zmeša blato z vodo tako da dobimo homogeno zmes Z taktorjem je pa treba pri vsakem stroju delat po pameti..če je zelo gosta gnojevka z malo vode zna it kr trdo ja in traja dalj časa da zmešaš

Ima kolega tak sistem pri pitancih pa brez pomoči ne gre gnojevka iz hleva. Včasih je imel neko pehalo, s katerim je tedensko čistil kanal (zajla + traktor), sedaj pa je naštimal črpalko in pravi de je to luksus + da mu še jamo zmeša in mu ni treba potem cel dan mešat s traktorjem, preden lahko razvaža gnojevko.

pri nas imamo katal cca 80-90cm širine zabetoniran vodoravno brez naklona na koncu pred jamo rob 30 cm sam se to ni obneslo

kupili smo mešalec gnojevke od tibe ki prečrpava gnojevko iz jame na konec kanala to sedaj špila zelo uredu vsake 3-4 dni zalavfaš mešalec za 10-15 minut in kanal je prazen.

da bi gnojevka zbila zemljo ne vem za na travnike se mi zdi da je pa bolša kot hlevski gnoj pri nas sicer porabimo skoraj vso za gnojenje niv kjer sejemo koruzo ostalo pa po travnikih po 1. ali 2. košnji

FFarmer je napisal/a:

Ima kolega tak sistem pri pitancih pa brez pomoči ne gre gnojevka iz hleva. Včasih je imel neko pehalo, s katerim je tedensko čistil kanal (zajla + traktor), sedaj pa je naštimal črpalko in pravi de je to luksus + da mu še jamo zmeša in mu ni treba potem cel dan mešat s traktorjem, preden lahko razvaža gnojevko.

če je pravilno dimenzioniran kanal potem mora delovati brez problemov. Običajno se ljudje uštejejo pri globini kanala. Gnojevka, ki plava na gladini, namreč narašča za okoli 5% (5 cm na meter) v nasprotni smeri od praga. Pri dolžini 10 m to pomeni 0,5 m pri 20 m pa že 1 m. Toliko mora biti svetle višine kanala med gornjim robom praga in spodnjim robom rešetk. V praksi je potrebno dodati še ene 20 cm rezerve za primer bolj suhega gnoja oz. kadar v kanal pada tudi nastilj. Tako morajo biti dolgi kanali tudi zelo globoki. Pri nas pa so mojstri kar tipizirali globino kanala na 80 do 100 cm, kar pa pri višini praga 15-20 cm zadošča samo za kanale dolge dobrih 10 m, pri 15 m kanalu pa se bo gnojevka na skrajnem koncu že lepila na spodnjo stran rešetk, se začela sušiti in seveda se kanal zamaši.

Pri em sistemu na preliv z zadrževalnim pragom je zelo pomembno, da je vodotesen, ker če gre voda ven se sistem poruši, ni primeren za večje dolžine, tam nekje max. 15 m, prag je potrebno izvesti vsaj 20 cm višine, globina pa mora biti z naraščanjem dolžine vse večja in sicer gre naklon gnojevke v prvih 2 m 3%, potem pa narašča in sicer do dolžine nekje 10m z naklonom 5%, nato pa z 8% naklonom, vsekakor pa je na tako izračunano globino potrebno dodati minimalno 30 - 50 cm rezerve. Obstaja še sistem z zapornico na začetku kanala, katero se odpre, ko se kanal napolni in se le ta tako izprazni in pa pretočni sistem pri katerem vgradiš črpalko katera vsakodnevno prečrpava gnojevko iz jame nazaj v kanal in le ta tako kroži in se iz kanala izpira v jamo. Rešiš lahko tudi s sistemom na izpiranje z vodo, vendar so potrebne večje količine vode. Najbolj zanesljiv v ozkih kanalih je sistem z vgradnjo pehala pod rešetko, katero odnaša gnojevko iz kanala, potrebna pa je tudi manjša globina kanala, predvidevam, da bi se v tem primeru verjetno vgradilo samo pehalo v že obstoječi kanal, rešetke pa ravno z ostalo površino hleva.

Pri nas doma smo 5 let nazaj renovirali hlev. Pred tem smo imeli enak sistem odvajanja gnoja in gnojnice. Imeli smo lesen kanal po katerem so lopute potiskale gnoj na gnojišče gnojnica pa naj bi otekala po spodnjem delu kanala. Vendar se spomnim, da so se te lukne kaj hitro zamašile in krave so repe namakale v gnojnici. Potrebno je bilo nastiljanje in kidanje v kanal. Ker je bil gnoj precej tekoč je bilo potrebno gnoj odvažati zelo pogosto in velikokrat je teklo iz trosilca po cesti. To delo nam ni bilo všeč saj je bilo veliko priprav na razstros in pospravljanja.
Hlev smo iz privezane reje predelali na prosto rejo. Po sredini smo dali betonske rešetke na koncu hleva pa postavili povozno laguno. Pod rešetkami smo naredili dva kanala s preklado nakoncu in ker je gnoj plaval na površju gnojnice se je kanal čistil sam. Na sredini hleva smo naredili predjamo v katero se iz tih dveh kanalov steka gnojevka nato pa jo črpalka prečrpa v povozno laguno. Črpalka je sestavljena tudi tako da lahko z zasukom ventila gnojevko namesto v laguno preusmeriš v kanal in s tem pospešiš praznenje kanala.
Sedaj z odvažanjem gnojovke ni problem. Preden začneš voziti vklopiš električno mešalo v laguni. Zapneš cisterno v laguno vstaviš cev in voziš. Ne potrebuješ slame za nastilj, ki jo lahko porabiš kot krmo telicam.

priporočam da na kanal daste železne rešetke ker tiste betonske niso dobre za hojo po njih če pa so dobre za hojo pa nimajo velikih lukenj za odvajanje.

nastil je tako z slamo bo težko žaganje pa potrebuje dlje časa za razkroj pod krave boš lepo naštimal pohodno gumo za krave in jim ne bo drselo.

v jamo pa je najbolje da naštimaš električni mešalec in prižgeš enkrat na teden za tistih 10-20 minut.

gnoj je v večjih pogledih bolši za zemljo saj se iz njega ustvarja nov humus.
odločitev je v trvojih rokah ampak na mojem mestu ne bi šel v to spremembo sam imam kanal ter trak za gnoj pod njim pa jašek za gnojnico ki se lepo odteče in gnoj prav lepo stoji na kupu (dovolj nastilja) tam kjer pa je prosta reja pa moraš enkrat mesečno mešati vzameti kakih 3 do 4 ure še se držiš da to upravljaš redno če pa kak mesec zaspiš pa se to zavleče po cel dan (dodajanje vode mešanje odvoz goste gnojnice). tako da je to lahko kar zapleten proces ter na rešetkah telicam in kravam zelo drsi in hitro pride do nesreče.
lp! mlinar

Mene zanima kakšen kanal imate na koncu hleva v jamo za gnojevko.
Bolj kot rešetke me zanima sistem strgal na blatnem hodniku, ki porivajo gnojevko v prečni kanal konec hleva in na ta kanal je pravokotno kanal ki je povezan z jamo.
Tu ni enotnega mnenja kakšen kanal je najbolj funkcijonalen.
Svetujte iz lastnih izkušenj.