Se pravi cca. 150evrov. Slama je ratala draga.
Zanimivo bi bilo vedeti koliko je razlike v stroških izgradnje hleva na globoki nastilj oz. ležalni boksi in rešetke.

Oprostite, globoki nastil je to, ko imaš krmilno mizo na sredini po kateri voziš s mešalcem in traktorjem, na levi in desni strani pa je živina, ki taca po slami in lastnem gnoju, zadeva pa se sanira mesečno. Ali prav razumem?

In kako potem trosite slamo med živino? Vem, da obstajajo različni puhalniki...

Jep, to bo to. Nastilja se ročno ali s puhalnikom.

Na ekskurziji je bilo možno videt skoraj vse sisteme odgnojevanja.

Se mi pa zdi za krave molznice globoki nastilj najslabša rešitev. Predvsem zaradi higijene. Ne moreš toliko nastiljat, da se ona ne bi vlegla v drek.

mstrek je napisal/a:

J Se mi pa zdi za krave molznice globoki nastilj najslabša rešitev. Predvsem zaradi higijene. Ne moreš toliko nastiljat, da se ona ne bi vlegla v drek.

Se strinjam tudi pri nas, ki imamo dojilje mi nikoli ne uspe, da ne bi ležale v dreku, ampak pomagam si tako da jim dam jesti seno namesto silaže, ker je potem drek bol trd.

ZETOR 6245 je napisal/a:

Oprostite, globoki nastil je to, ko imaš krmilno mizo na sredini po kateri voziš s mešalcem in traktorjem, na levi in desni strani pa je živina, ki taca po slami in lastnem gnoju, zadeva pa se sanira mesečno. Ali prav razumem? In kako potem trosite slamo med živino? Vem, da obstajajo različni puhalniki...

Ja za krave dojilje in bike naj bi bilo nekako tako. Za molznice pa je navano oz. vsaj priporočljivo malo drugače:
Takoj ob krmilni mizi blatilni hodnik ki se čisti s pehalom v jamo ali pa rešetke, ta blatilni hodnik pa je od prostora za počivanje oz t.i. ležišč ločen s leseno ali betonsko steno. Na drugi strani te ste ne pa je prostor za počitek, ležišča na globoki nastilj ali boljše kompost. zadevo je smiselno dnevno kultiviratri (kakšen star predsetvenik ali kaj podobnega) in to se čisti dvakrat letno. Podrobna predstavitev je bila v kmetovalcu ene 5 do 8 št. nazaj.

franjoj je napisal/a:

ZETOR 6245 je napisal/a: Oprostite, globoki nastil je to, ko imaš krmilno mizo na sredini po kateri voziš s mešalcem in traktorjem, na levi in desni strani pa je živina, ki taca po slami in lastnem gnoju, zadeva pa se sanira mesečno. Ali prav razumem? In kako potem trosite slamo med živino? Vem, da obstajajo različni puhalniki... Ja za krave dojilje in bike naj bi bilo nekako tako. Za molznice pa je navano oz. vsaj priporočljivo malo drugače: Takoj ob krmilni mizi blatilni hodnik ki se čisti s pehalom v jamo ali pa rešetke, ta blatilni hodnik pa je od prostora za počivanje oz t.i. ležišč ločen s leseno ali betonsko steno. Na drugi strani te ste ne pa je prostor za počitek, ležišča na globoki nastilj ali boljše kompost. zadevo je smiselno dnevno kultiviratri (kakšen star predsetvenik ali kaj podobnega) in to se čisti dvakrat letno. Podrobna predstavitev je bila v kmetovalcu ene 5 do 8 št. nazaj.

Vendar v kompostnem hlevu se za nastilj uporablja žagovina in ne slama. Če pa upoštevamo da je kubik žagovine čez 20 evrov verjetno ta način nastiljanja dražje od slame.

Kje se pa najdejo predpisi, kjer pišejo minimalne zahteve po površini za govedo?

_toni je napisal/a:

5 kg na dan na glavo, torej 150 na mesec, 1800 kg na leto. recimo 6 bal na kravo na leto. Ogromno. Če hočeš, da bodo čiste, jim to moraš dat. Drugače bojo problemi z mastitisi. Kar se udobja tiče, je pa to seveda daaaaleč najboljša rešitev za hlevsko rejo.

Takšna poraba slame je za globoki nastilj še premajhna. Priporočljiva je 7-9 kg na dan za GVŽ ali okoli 3 tone na leto (10 bal). 5 kg zadošča, če vsaj dvakrat dnevno z ležalne površine pobereš (z lopato) kravjake in jih zmečeš v kanal oz. gnojišče.

mustar je napisal/a:

Kje se pa najdejo predpisi, kjer pišejo minimalne zahteve po površini za govedo?

sem že nekajkrat napisal, da so vsi normativi zbrani na enem mestu v knjigi gradnja govejih hlevov.

Drugače pa je v kompostnem hlevu poraba nastilja (žagovine) kar nekaj manjša kot slame v hlevu z globokim nastiljem. Nasipna gostota žagovine (suhe) se giblje okoli 170 kg/m3, slame pa težko preseže 100 kg/m3. Ker je vpojnost podobna bi potrebovali za enak učinek nastilja približno 50% več slame kot žagovine. Pri kompostnem hlevu je dodatna prednost še izhlapevanje vlage zaradi ogrevanja komposta v spodnjih plasteh.
Namesto žagovine je možno uporabiti tudi fine sekance, ki pa morajo biti za nastiljanje bolj suhi kot za kurjenje.

Za nastiljanje se lahko uporabi tudi koruznico, ki ostane po žetvi za zrnje, pojnost je zaradi sredine stebla in suhih listov precej dobra, samo letos ne kaže kaj dobro z spravilom le te. Morda bo pa suha jesen in se dalo marca narediti kašno balo