mislim da se absolutno ne splača kopat če ma sam 20 cm sej to je komi ena dobra veja na ornk orehu, pomojem saj jes 70+ ne bi kopu ker ti noben nov vzev, razen za že znanega kupca, oz da skoplješ zato da te ne moti.

kolko je zdaj plačan hrast kot hlodovina na m/3?

Zanima me cena za poljski javor. Nisem še nikjer zaslidel, takšnega kot je ta pri nas. Ti jevorji so zelo vejnati. (Tudi že zelo nizko). Od oka je hlod visok cca 3,5-4m in debeilna cca 50cm. Ima pa tudi kar veliko krošnjo in mi dela senco na mlade smreke, ki rastejo okoli. Nekatere so se zasadile same nekatere sem pa posadil jaz. Stare so 10let in se ne premaknejo nikamor. Tiste, ko pa imajo svetlobo pa lepo uspevajo.
No zanima me cena za ta javor.

tomazek9 je napisal/a:

Zanima me cena za poljski javor. Nisem še nikjer zaslidel, takšnega kot je ta pri nas. Ti jevorji so zelo vejnati. (Tudi že zelo nizko). Od oka je hlod visok cca 3,5-4m in debeilna cca 50cm. Ima pa tudi kar veliko krošnjo in mi dela senco na mlade smreke, ki rastejo okoli. Nekatere so se zasadile same nekatere sem pa posadil jaz. Stare so 10let in se ne premaknejo nikamor. Tiste, ko pa imajo svetlobo pa lepo uspevajo. No zanima me cena za ta javor.

Če je res zelo vejnat, pa da je še malo zavit se bo prodal samo za drva. Lahko sicer počakaš in jih zapelješ na licitacijo, vendar nekega strašnega dobička ne bo.

Ne. Je raven in tistih 3-4m je čisti hlod. Imam eno sliko:

Je kdo ze kaj sodeloval z Avstrjiskim odkupovalcem Smrtnikom in kakšna so izkušnje?

Zdravo

Ko berem poste se vprašam zakaj slovenki les "nima" cene in ga zaradi tega vozimo v tujino. Sicer sem še študent pa vendar sem danes dobil informacijo zakaj je temu tako. V Sloveniji smo bili v času socializma in zadnjih 20 let samostojne države precej mačehovski do gozda in lesa. Tako smo pozabili na določen kader, ki ima znanje da lesu (hlodovini) lahko podeli certifikat s katerim ga lahko prodamo veliko dražje kot pa hlodovino, ki ni certificirana. Ravno tako lesa, ki je necertificiran ne moreš vgratiti v objekte (hiše, brunarice); ne v Sloveniji ampak to govorim za tujino. In tu je tudi razlog da je v Sloveniji les poceni (slovenski), ker ne moreš dobit certificiranega, tistega ki pa lahko je pa drag saj je iz uvoza.

Tu sem govoril za les, ki se uporablja za lepljene nosilne na športnih dvoranah in ostalih večjih objektih. Pa tudi za les, ki ga tuje firme uporabljajo za vgradnjo v drunarice.

LP

Certifikat je gotovo zamujena priložnost. Ampak, problemi so globlji; kot je bilo ravno danes na RTVSLO:
-gozdna gospodarstva so se privatizirala, dobila koncesijo pod smešnimi pogoji in sekajo les v državnih gozdovih. Ker je višina koncesije nekajkrat prenizka, lahko v tujino les napol 'šenkajo', pa še imajo dobiček. Tu dodajam še, da Avstrijci biomase najbrž ne porabijo za svoje ogrevanje, ampak jo pod ceno prodajajo nazaj v Slovenijo, hkrati pa še prodajo peči, kotlovnice, velike sisteme ogrevanja.
-večje žage, lesnopredelovalna podjetja, pohištvena podjetja so se zadnjih 20 let privatizirala - beri na kredit dala podjetnim ljudem brez denarja- in namesto, da bi se vlagalo v razvoj so se odplačevali krediti za prevzem.

Pod črto: Avstrijci in Italijani svojo podjetnost uporabljajo za rast in razvoj podjetij, mi pa za lastninjenje in krajo.

peter_28 je napisal/a:

Certifikat je gotovo zamujena priložnost. Ampak, problemi so globlji; kot je bilo ravno danes na RTVSLO: -gozdna gospodarstva so se privatizirala, dobila koncesijo pod smešnimi pogoji in sekajo les v državnih gozdovih. Ker je višina koncesije nekajkrat prenizka, lahko v tujino les napol 'šenkajo', pa še imajo dobiček. Tu dodajam še, da Avstrijci biomase najbrž ne porabijo za svoje ogrevanje, ampak jo pod ceno prodajajo nazaj v Slovenijo, hkrati pa še prodajo peči, kotlovnice, velike sisteme ogrevanja. -večje žage, lesnopredelovalna podjetja, pohištvena podjetja so se zadnjih 20 let privatizirala - beri na kredit dala podjetnim ljudem brez denarja- in namesto, da bi se vlagalo v razvoj so se odplačevali krediti za prevzem. Pod črto: Avstrijci in Italijani svojo podjetnost uporabljajo za rast in razvoj podjetij, mi pa za lastninjenje in krajo.

Pa zdaj naši nekaj promovirajo neko certificiranje gozdov. Kontrole bi naj izvajale inšpekcije, ki imajo sedaj čez EKO in druge zadeve. Noben pa točno ne zna razložiti, kaj ti ta certifikat prinese. Pomoje praktično nič, razen še enemu več moraš plačat, da ti bo delal kontrole.

LABIN je napisal/a:

Zdravo Ko berem poste se vprašam zakaj slovenki les "nima" cene in ga zaradi tega vozimo v tujino. Sicer sem še študent pa vendar sem danes dobil informacijo zakaj je temu tako. V Sloveniji smo bili v času socializma in zadnjih 20 let samostojne države precej mačehovski do gozda in lesa. Tako smo pozabili na določen kader, ki ima znanje da lesu (hlodovini) lahko podeli certifikat s katerim ga lahko prodamo veliko dražje kot pa hlodovino, ki ni certificirana. Ravno tako lesa, ki je necertificiran ne moreš vgratiti v objekte (hiše, brunarice); ne v Sloveniji ampak to govorim za tujino. In tu je tudi razlog da je v Sloveniji les poceni (slovenski), ker ne moreš dobit certificiranega, tistega ki pa lahko je pa drag saj je iz uvoza. Tu sem govoril za les, ki se uporablja za lepljene nosilne na športnih dvoranah in ostalih večjih objektih. Pa tudi za les, ki ga tuje firme uporabljajo za vgradnjo v drunarice. LP

Logika ti ni najbolj domača. Zakaj pa potem Avstrijci pri nas kupujejo necertificiran les in ga bolje plačajo kot domači, pa še višje prevozne stroške morajo kriti?