Če so tla prekisla, če se na njih pojavlja mah, potem absolutno moramo poapniti . Analiza tal in ti kmalu pokaže, kaj je potrebno s travnikom nardit

kmetovalec je napisal/a:

Simon MS je napisal/a: Opažam, da se je v zadnjem desetletju sestava travne ruše postopoma spremenila. Veliko so k temu preipomogle verjetno tudi suše v posameznih letih, nekaj pa verjetno tudi ne ravno najbolj primerno izkoriščanje in gnojenje (pH, P, K). Izginjajo namreč ozkolistne trave, ki popuščajo pritisku širokolistnih. Predvsem se širijo kaki trpotec, rman, ščavje, glavinec, zlatica, .... Problem take ruše je že pri sušenju mrve, količina pridelka in kar je najhuje je padec ješčnosti. Zanima me, na kakšen način se spoprijemljete z opisanim (selektivno škroplenje, apnenje ) Apnenje sigurnoni potrebno, saj so trave na nizek pH veliko maj občutljive kot pa npr. širokolistne rastline (predvsem detelje). Torej bi z apnenjem še pospešil rast širokolistnih. najenostavnejša pot za povečanje deleža trav v ruši je več dušika in pogostejša košnja. Večina širokolistnih rastlin ne prenaša pogoste košnje in jih na ta način iztrebimo.

To bo kar držalo najbolj trdovratne nadloge topoliste kislice na bolj mokrih travnikih, ki so tudi nekoliko bolj kisli praktično nimam. Sicer pa edina rešitev, ki jo sam videm je dosejevanje,..na bolj mokrih travnikih, ki so v večini, dosejujem z trpežno ljuljko in mačjim repom katerima nekoliko bolj kisla tla tudi ugajajo in se odlično obnese tako, da je mir za nekaj časa. Sicer pa opažam da je precejšen problem zbitost tal, ter miselnost da treba redko rušo dodobra pognojit in se bo sama razrasla vendar se z tem travnik v bistvu zaplevelmo. Pač ob vsej mehanizaciji, ki se premika po travnikih in ob načinu kmetovanja kot je, se bo travna ruša vedno redčila posledično bodo svoj prostor pod soncem dobila razne nezaželene "zeli". Tako da vzdrževar primerno zgoščenost travne ruše, uporaba fermentatorjev gnojevke, da vsaj delno prekinemo krog zapleveljenja.

V moji travni ruši je vse več osata. Je tudi nekaj ščavja. Zanima me kaj naj naredim da bom plevele uničiv.
V mislih imam da bi travno rušo spomladi poapniv in pognojil z umetnimi gnojili ter dosadiv travo. To bi naredil z trosilcem mineralnih gnojil. Po tem bi šel skozi z travniškimi branami.
Se vam zdi to dobra rešitev ali predlagate kaj drugega?

Če misliš s trosilcem umetnih gnojil sejat travo,potem bi bilo morda bolje da greš s travniško brano tudi pred sejanjem skozi,ne le po tem. Pa še povaljal bi na koncu,sicer pride do nezadovoljivega stika semena z zemljo.
Jaz bi tko naredu

jeseni poškropil travnik z Duplosan KV, ki je lepo počistil omenjene plevele. Sedaj sem pa dobil rezultate analize tal in pH samo 4,47

sem iskal trpotec in našel tole temo.
nam se je na enem večjem travniku v letošnji marčevski in lanski jesenski suši razbohotil trpotec, ga mora biti okoli 50%. saj živina ga rada je ampak je pa pridelek za tretjino manjši.
da so nizozemci iztrebili naravno zasejane trave in imajo samo umetno zasejano travo ni po moje nič slabega, saj gre tudi razvoj trav naprej in so nove trave bolj kvalitetne kot stare. umetno selekcijo izvajamo na vso hrano, ki jo pridelujemo, ne vem zakaj je na travo ne bi.

Po mojih izkušnjah (če le površine dopuščajo) je najbolje delati tako kot je rekel Simon MS. Torej sejati DTM na njivske površine ter potem kolobariti. V tem primeru imaš res kvalitetno travo pa še količine so enkrat večje kot na trajnih travnikih. Seveda to ni poceni, ampak en profesionalni kmet si danes ne more privoščiti, da bo krmil seno in travno silažo slabe kakovosti ker potem mleka ni. Dosejavanje s trosilcem umetnih gnojil ali pa z mešanjem z gnojevko ni dovolj učinkovito.

Še eno neumestno vprašanje: opažam da krave lucerno ki je balirana ne jedo tako rade kot tisto ki se posilira v koritast silos......je vzrok v temu da je v bali premalo zraka in ni zadostne fermentacije

logpop je napisal/a:

da so nizozemci iztrebili naravno zasejane trave in imajo samo umetno zasejano travo ni po moje nič slabega, saj gre tudi razvoj trav naprej in so nove trave bolj kvalitetne kot stare. umetno selekcijo izvajamo na vso hrano, ki jo pridelujemo, ne vem zakaj je na travo ne bi.

Se ne strinjam s tem, da je potrebno tudi travo selekcionirati. Mislim, da je to napaka, saj se s tem uničuje naravna pestrost trav in travnikov, ki zelo pomembna za živa bitja, še posebej za žuželke, ki so se skozi čas prilagodile temu ekosistemu. če se jim to čez noč vzame, bodo določene vrste propadle, razvile in razširile pa se bodo nove vrste, ki lahko povzročijo veliko sranja, ki bo zahtevalo ogromno truda in denarja, da se bo problem rešil, ker čez noč to ne gre.

Če se prav spomnim, je v eni temi zapisano, da imajo v Avstriji in Švici posebna plačila s strani države, da kmetje ne kosijo pred 15. junijem, zato da se ohranja ekosistem in naravna pestrost. Mislim, da niso tako butasti, da bi plačevali nekaj, kar jim ne bi koristilo.

In ne me narobe razumeti, da sem apriori proti selekcioniranju, vendar vse po pameti. Prej bi rekel, da moramo iz naravnih danosti potegniti maksimum.

lp

če zdajle gledam travnike zgleda bolj slab začetek. veliko praznih mest, kjer so samo krtine oz. zemlja. vse je zeleno edino tam, kjer sem lani jesen posadil lucerno+pasjo travo in na pašniku. drugod pa so te rjave zaplate. lani je bilo tako na enem travniku, bi si mislil, da bo že pognala trava, drek je, trpotec je pognal tam in bilo je za tretjino slabši pridelek. tam kjer sem lani posadil črno deteljo+mnogocvetno ljuljko je tudi zelo veilko teh rjavih zapalt, pognala je detelja, mnogocvetne ljuljke ni (še), vprašanje, če bo sploh prišla ven.
kaj je vzrok za to?

Septembra 2012 sem posejal travo za seno (mešanica trav luljka, pasja trava...) in pred koncem vegetacije enkrat pokosil. Letos v začetku marca malo pognojil z UREA gnojilom in sedaj je trava visoka 40 cm in gosta kot džungla . Sedaj samo počakam nekaj lepega vremena v drugi polovici prihodnjega tedna in košnja!!!