Kolikor je meni znano, ko sem poslušal na predavanju je navskrižna skladnost skupak standardov, ki jih mora vsaka kmetija izpolnjevati.
Spodaj pa sem našel na internetu kaj mora vsak izpolnjevati s standardom DOBRO POČUTJE ŽIVALI.
SE PA TUDI OPRAVIČUJEM ZA MALO DOLGI ODGOVOR
NAVZKRIŽNA SKLADNOST (3. DEL) – STANDARD DOBRO POČUTJE ŽIVALI
Dobro počutje živali zagotavlja večje rejske uspehe. V tretjem nadaljevanju navzkrižne skladnosti vam predstavljamo vse zahteve iz Standarda dobro počutje živali, s katerimi preverjamo minimalne pogoje za rejo živali na kmetiji. Na koncu vsake zahteve standarda navajamo v oklepaju možno število kazenskih točk, ki jih lahko dobi rejec za neupoštevanje posamezne zahteve. Zahteve tega standarda so navedene kot zahteve navzkrižne skladnosti pod zaporednimi številkami od 63 do 94.
63.Živali na kmetiji morajo biti vsaj enkrat dnevno pod nadzorom in oskrbo odgovorne osebe (10).
64.Bolne in poškodovane živali je potrebno takoj oskrbeti in ločiti od zdravih (poseben boks ali prostor za bolne živali (20).
65.Skrbnik živali mora voditi hlevsko knjigo v skladu s predpisom o izjemni uporabi zdravil za zdravljenje živali, evidence o zdravljenju in poginih živali (10).
66.Hlevsko knjigo iz prejšnje zahteve mora skrbnik živali hraniti še najmanj 3 leta od zadnjega vpisa v knjigo (5).
67.Živalim moramo zagotoviti primerno svobodo gibanja, vstajanja in leganja. Živalim mora biti omogočeno nemoteno opravljanje fizioloških potreb v skladu z načinom reje. Privezi ne smejo biti pretesni (10).
68. Zahtevi po svetlobi in zračenju ustreza pogoj, da je skupna površina oken in vrat enaka ali večja od 1/20 talne površine hleva. V primeru, da jim tega ne moremo zagotoviti, moramo živalim tudi čez dan zagotoviti umetno svetlobo v jakosti najmanj 11 W/m2 in ustrezno umetno zračenje (10).
69.Živalim, ki so nastanjene izven hlevov (npr. na paši) je potrebno zagotoviti zavarovanje pred neugodnimi vremenskimi vplivi, plenilci in drugimi neugodnostmi (možnost umika v zavetrje, možnost zadrževanja v senci,…) (10).
70.Če je v hlevu potrebno umetno prezračevanje, moramo zagotoviti alarmni sistem, ki opozarja na njegovo okvaro (5).
71.Vsaka žival mora imeti dostop do neomejene količine pitne vode. Napajalniki morajo biti čisti, na primerni višini in z ustreznim pretokom (10).
72.Na živalih ne sme biti vidnih očitnih znakov poškodb (odrgnin, prask, zajed,…) zaradi neustreznega načina reje (10).
73.Teleta od 8 tednov starosti naprej ne smejo biti v individualnih boksih ampak morajo biti v skupinski reji. Zahteva ne velja za sesna teleta, ki so skupaj z materjo in za kmetije, ki imajo na dan pregleda skupaj manj kot 6 telet. (5 točk od vključno leta 2009).
74.Če so teleta mlajša od 8 tednov nameščena v individualnih boksih, morajo biti boksi ustrezne velikosti, med boksi pa morajo biti take pregrade, da se teleta med seboj vidijo in zaznavajo. Zahteva ne velja za kmetije, ki imajo manj kot 6 telet in sesna teleta pri materi (5 točk od vključno leta 2009).
75.Teleta v skupini morajo imeti dovolj prostora (vsaj 1,5 m2 talne površine/žival do teže 150 kg, vsaj 1,7 m2 do teže 220kg in vsaj 1,8 m2 od teže 220 kg naprej). Teleta so goveje živali do starosti 6 mesecev. (5).
76.Prepovedana je reja telet v stalni temi. Živalim moramo omogočiti naravno osvetlitev, kot je navedena v zahtevi 68, ali umetno osvetlitev v času od 9. – 17. ure (10).
77.Teleta v hlevu je potrebno oskrbeti vsaj 2 x dnevno, na prostem pa vsaj 1 x dnevno (5).
78.Iz hleva, korit in napajalnikov moramo redno odstranjevati iztrebke in ostanke krme in jih čistiti. V hlevu moramo redno nastavljati lovilce za miši in podgane (10).
79.Teletom mlajšim od dveh tednov moramo obvezno nastiljati ležišče (5).
80.Teleta od 8. tedna starosti naprej morajo imeti na razpolago zadostne količine strukturne krme (seno, otava,…) (5).
81.Vsa teleta je potrebno krmiti najmanj 2x dnevno, v skupinski reji pa morajo imeti vsa teleta istočasno nemoten dostop do krme (10).
82.Vsem teletom mora biti na voljo zadostna količina sveže in čiste pitne vode (10).
83.Pri reji prašičev (tekačev ali pitancev) moramo zagotoviti živalim minimalno predpisano talno površino (do 10kg teže 0,15 m2 /žival, do 20 kg 0,2 m2, do 30 kg 0,3 m2, do 50 kg 0,4 m2, do 85 kg 0,55 m2, do 110 kg 0,65 m2 in nad 110 kg teže vsaj 1 m2). Če redimo v skupini manj kot 6 živali, moramo navedene površine povečati za 10%, če pa je v skupini več kot 39 živali pa lahko površino zmanjšamo za 10%. Zahteva velja za novozgrajene in obnovljene hleve, za obstoječe pa začne veljati od leta 2013 (10).
84.Minimalna potrebna talna površina za mladice po osemenitvi znaša 1,64 m2 za svinje pa 2,25 m2 /žival . Glede na število živali v skupini veljajo enaka povečanja ali zmanjšanja kot v prejšnji zahtevi. Velja od 2013 za stare in že danes za nove in obnovljene hleve (10).
85.Maksimalna širina rež v rešetkastih tleh za prašiče je 11 mm za pujske, 14 mm za tekače, 18 mm za pitance in 20 mm za mladice in svinje. Minimalna širina nastopne površine med režami v rešetki je za pujske in tekače 50 mm, za pitance, mladice in svinje pa 80 mm. Rok za izpolnjevanje zahteve enak kot zgoraj (10).
86.Svinj in mladic ne smemo imeti privezanih (5).
87.Če redimo na kmetiji manj kot 10 svinj so lahko v času od 4 tednov po osemenitvi do 1 tedna pred pričakovano prasitvijo tudi v individualnih boksih, ki morajo biti tako veliki, da se svinja lahko obrne. V skupinskem boksu v katerem je v skupini nameščeno več kot 5 svinj, morajo biti stranice daljše od 2,8 m, če pa je v skupini manj kot 6 živali pa morajo biti daljše od 2,4 m (10).
88.Da prašiče zaposlimo tudi v času ko ne jejo, jim moramo ponuditi material ali predmete za njihovo zaposlitev (stelja na polnih tleh, trava, viseče verige s kosom lesa, žoge,..) (5).
89.Prašiče moramo krmiti najmanj enkrat dnevno. V skupinski reji moramo omogočiti vsem živalim istočasen dostop do krme (vsaj 18 cm /žival pri koritu za tekače do 25 kg teže, 27 cm za pitance do 60 kg, 33 cm za pitance do 110 kg in mladice in 40 cm za svinje (10).
90.Pri reji prašičev moramo zagotoviti minimalno osvetlitev 40 lux (5,7 W/m2). Naravna osvetlitev (okna in vrata vsaj 1/20 talne površine) ali luč od 9. – 17 ure (10).
91.Kastracijo pujskov, krajšanje repkov, ščipanje in brušenje zob pri pujskih moramo opraviti najpozneje do 7 tedna starosti. Priporočeno je da brusimo zobke in krajšamo repke takoj po rojstvu, kastracijo pa naslednji dan (10).
92.Talna površina boksa za odraslega merjasca mora znašati vsaj 6 m2, če v njem ne izvajamo pripustov, oziroma vsaj 10 m2 če boks uporabljamo tudi za pripuste (10).
93.Porodni boks za svinje mora biti dovolj velik, da omogoča nemoteno prasitev. Pujskom mora biti omogočen umik pred svinjo. Tla v gnezdu za pujske morajo biti polna in dovolj prostorna, da omogočajo vsem pujskom istočasno ležanje. Če je svinja v porodnem boksu vkleščena, mora biti vkleščenje tako izvedeno, da ne ovira pujskov pri sesanju (10).
94.Pujskov ne smemo odstavljati pred 21 dnevom starosti, razen iz zdravstvenih razlogov. Priporočljivo je celo odstavljanje na 28. dan (5).
LP ALEŠ |
