Pozdravljeni

Imam vprašanje za strokovnjake.

Na parceli imam pašnik z drobnico, del te parcele (cca 4000m2) pa je porasel z zelo pusto travo in razlčnim nizkim rastjem (vresje ...) katerega ovce zelo slabo pasejo. Po informacijah od domačinov se tu pase najmanj 20 ali več let, torej se toliko časa ni kosilo ali celo oralo in gnojilo.
Moj namen je tu zastaviti sadovnjak s starimi sortami sadnega drevja. Velika drevesa, različne vrste, sajeno na 10x10m, da je možen dostop tudi s traktorjem.
Ker sam nimam svojega hlevskega gnoja mi (verjetno) preostane le zeleni podor, s čimer bi izboljšal kondicijo zemlje in posledično rastja. (tavna ruša in drevje, ker sicer nameravam ohraniti pašnik v novem sadovnjaku)
Torej moje vprašanje je s katerimi kulturami za podor bi najbolje izboljšal zemljišče. (hranila, organska masa, struktura)
Sicer pa smo v jeseni že preorali 30cm in zemlja, na prvi pogled niti ni tako zelo slaba. (če je moje opažanje kaj mirodajno)
Morda še to, nimam potrebe hiteti in brezkomporomisno štediti na vsakem evru, zato sem si nekako zamislil, da bi za "revitalizacijo" namenil vsaj dve leti ( 2012, 2013) sadil pa bi 13 jeseni, oziroma 14 spomladi ali jeseni, kakor bo naneslo s časom in situacijo na splošno.

Torej, to bi me zanimalo, sicer nisem profesionalni kmet, sem pa v vrtnarski branži (rastlinjaki) in vem, da je zemlja pri tleh ter, da se lahko "nabere za nohti". Skratka, če vas je volja ste lahko tudi bolj detajlni, ker mi kmetijska obdelava zemlje ni ravno poznana in sama po sebi umevna.

lp., Aleš

ps.: forum je zelo zanimiv in z mnogimi koristnimi oziroma uporabnimi informacijami. Verjamem, da je mnogo ljudi, ki nimajo te sreče/nesreče, da so rojeni na kmetijah, jih pa vleče k zemlji, pa čeprav le vrtiček 2x2 in tu je moč najti veliko uporabnega.

Dobrodošel na forumu. Morda bi bilo najbolje reskirati 20€ in zemljo dati v analizo še pred kakršnimkoli oranjem. Tako bi lahko v naslednjih dveh letih, ki jih boš namenil dodajanju organske mase dodal še kaka druga dolgoročna hranila in si tako zagotovil solidno podlago za sadovnjak. Osebno pa sicer nimam pojma, katera hranila sadno drevje potrebuje.. Bo kak sadjar še kaj pripisal.

aha analiza, to bi že lahko vedel .... bomo, na spomlad, verjamem da bo to osnova za nadaljne korake. Hvala

Sicer pa nimam namena izvajati nekakšnih hiper študij in znanosti, saj bodo to stare sorte, od katerih ne bo odvisno moje preživetje. (ali pač, kdo ve za v prihodnost) Torej nimam cilja maksimirati pridelka/ha, pa saj se verjetno razumemo. Želim le malo bolj pomladiti in izboljšati travno rušo za drobnico, hkrati pa bo rastlo še sadno drevje za kakšno gajbico (ali več njih) ozimnice, krhlje ali sok, kar pač bo.
Je pa teren brez kamna in zemlja je globoka kot zgleda.

lp. in hvala za odgovor

No takole sem si nekako zamislil zadevščino.

Letos:
Spomladi bi zasejal s črno deteljo.
Proti jeseni bi zaoral ter za zimo posejal s krmno repico.
Vsako kulturo bi gnojil z umetnim, seveda na osnovi potreb kulture in analize zemlje, ki pa je še nimam.

Naslednje leto:
Spomladi oranje in setev kakšnega sirka ali pa nekaj s čemer bom čimbolj povečal raven organske mase v zemlji. Za to kulturo bo verjetno potrebnega več dušika. Nekaj ga bo od detelje, nekaj pa od mineralnega, ki mu ga bom dodal. Glede organske mase menim, da se jo v povprečni njivski zemlji s standardi zagotavlja na nekakšni "optimalni" ravni, če pa je le ta na višji ravni pa po moje ni nič narobe, glede na to, da se na tej površini ne bo več oralo.
V jeseni oranje.

Tretje leto:
Spomladi sadim drevje, vmes pa kakšno travno deteljno mešanico.

Zdaj moram le še v akcijo, da ugotovim koliko me bo ta angažma koštal skozi finance.

Sicer pa, če so kakšni predlogi ali pa drugačni pogledi kar brez zadržkov z besedo na plano.

lp.

Če bo sadovnjak, pa še to s kakšnimi starimi sortami, bi jaz zemljo z kopačem enostavno prerotal, na ta način bi zemlja iz globin prišla na površje. Ta zemlja je tudi bolj bogata z hranili. Na ta način bi lahko drevje sadil že veliko prej. Po površini bi pa potem gnojil samo z hlevskim gnojem, seveda če je možno. .

Pozdrav

Sebek hvala za mnenje, če se ne motim se temu opravilu pravi globoko rigolanje in sem že slišal, da za nove vinograde in sadovnjake zrigolajo površino.
Ampak... jah no, 4000m2 to ni ravno malo za hišni sadovnjak, bi bil potreben že večji kopač, pa kar nekaj dni strojnih ur (po ? 50-80€, ne vem ugibam), čez par let me bodo pa še obdavčili za potencialno ustvarjen zaslužek s tem sadovnjakom. Zadnje je bilo bolj v šali, toda velikokrat je tako, da se človek odpoveduje in ne zapravi vsega za neumnosti, dela, nekaj ustvari, to vzdržuje potem je pa tako ali drugače obdavčen.

Odločitev je padla in revitalizacija in nov sadovnjak bo nastajal po zgoraj zarisanem planu.
Spomladi setev črne detelje + mešanca travne ljulke potem pa naprej. Se mi ne mudi, saj nekaj sadja že raste v bližini.

Bi pa imel še eno vprašanje, če je zadeva za samostojno temo naj presodi administrator.

Torej zanima me kakšno je vaše mnenje ali pa izkušnje glede mreže proti voluharju. Sicer mi je jasno, da je obvezna, drugače imaš čez leto ali dve "ošpičena" drevca in sam jo bom uporabil, a kljub temu me zanima kako to upliva na drevesa ki bodo (recimo) rastla več deset let. Na parceli imam sledi prejšnjih hiper super duper vestnih lastnikov, ki so ograjo za pašnik kar ovijali okrog dreves. Dobesedno, ena hruška in hrast + trije gabri, in se le še vidi šahovnica na lubju, iz hrasta neprestano solzi črna tekočina, drevesa pa očitno životarijo. Sam se sprašujem ali ni pocinkana mreža proti voluharju enaka ovira, ki ostane v prerezu korenin, ki se debelijo skozi desetletja. Kaj menite, ali lahko takšna jablana ali hruška doživi starost 50+ let. To je bilo bolj retorično vprašanje, morda ima kdo kakšno mnenje, na odgovor bom pa tako ali tako moral čakati do penzije, če bom sploh pririnil do takrat.

lp.

ja, gnojile bodo pa ovce na paši, potem, ker ovce niso moje in gnoja drugače ni pri hiši. Še zaenkrat.
Sem bolj kmet tipa "kajžar" al kako se reče. (3,5 ha zemlje)

glede mrež za voluhara...

jaz sem decembra posadil 3 češnje in 3 jablane v domači sadovnjak in sem uporabil to mrežo za voluhara. mreža izgleda kot kaka vreča z katero obdaš korenine in potem vse skupaj zakoplješ v zemljo. Na navodilih kako uporabiti to mrežo piše, da se mreža po treh letih razgradi in razpade. V to jaz tudi verjamem saj si moral pri zategovanju vreče kar paziti da nisi teh žic pretrgal tak da mislim da v zemlji sšasoma tudi razbade,

Sebek je napisal/a:

Če bo sadovnjak, pa še to s kakšnimi starimi sortami, bi jaz zemljo z kopačem enostavno prerotal, na ta način bi zemlja iz globin prišla na površje. Ta zemlja je tudi bolj bogata z hranili. Na ta način bi lahko drevje sadil že veliko prej. Po površini bi pa potem gnojil samo z hlevskim gnojem, seveda če je možno. .

Pri rigolanju je treba paziti, da ne prekopavamo pregloboko, saj lahko na površje potegnemo mrtvico (siromašna zemlja), in lahko s tem še poslabšamo parcelo. Glede mrež za voluharje pa je tako kot je rekel @Damir; po nekaj letih razpadejo, sadno drevje pa ima takrat praviloma že dovolj močne korenine, da jim napadi voluharja ne škodijo preveč.

suligoj je napisal/a:

sadno drevje pa ima takrat praviloma že dovolj močne korenine, da jim napadi voluharja ne škodijo preveč.

Praviloma. Vendar iz lastnih izkušenj povem da kakor mreže "crknejo" oziroma požene drevje korenine skozi mrežo, pridejo na delo voluharji. Jablana stara cca. 5 let, debeline cca 8 cm se je prevrgla zaradi požrtega koreninskega sistema.