Ha tudi mi smo oral z voli .To so bli cajti ,pa smo preživel Za nekatere naše kraje pravjo,da morajo še kure najlonke nosit,da se jajca ne odkotalijo v dolino

Ko sem bil v OŠ in Srednji šoli sem zelo rad pomagal v Halozah na očetovi domačiji, kjer sem skusil koš na hrbtu (poln krompirja, jabolk ali koruze) pa gumi škornje na nogah (Haloški gumi radl- verjetno pa v marsikaterem hribovju znano transportno sredstvo), pa grizni klanec do kleti ali pa vsaj na dvorišče, kjer si izpraznil, pa gremo "jovo na novo", po novo pošiljko. Ko se je obdelovalo njive, sem dobil v roke veliko motiko, pa vsekaj po ilovici in laporju, da sem od začetka imel kar lepo žuljave roke. Če so sosedje rabili pomoč, smo jim šli pomagat, pa je bilo glede na ročno delo v Haloze iti lepo, ker je bil prav vsak obronek obdelan, brez nepotrebnega grmovja, stare prerasle trave in česa podobnega. Pa res, kot je rekel Nevednež, takrat ni nihče jamral. Pa je življenje bilo lepo (neglede na žulje, sem bil zadovoljen), sedaj pa bi mnogokrat tudi sam pojamral, kako je zagamano na cesti, kjer smo vsi zase najboljši vozniki in drugi nimajo pojma, pač smo se izgleda polmehkužili...
Zato pa, vsak, ki ima željo, da naredi kaj iz svoje zemlje, neglede na kak način jo pridobi (ali dedovanje ali nakup), si zasluži vsaj pohvalo in podporo. Ker iz nič (znanja) začeti kmetovati, ni lahko. Pa tudi v teh zahtevnih časih uspešno voditi kmetijo in celo samo od nje živeti, je umetnost.
Heh Bijo, tudi v Halozah so kure morale nositi najlonke iz istega razloga, pa psi so znali na rit lajati, ker so se morali z zobmi držati za breg, da niso leteli v dolino. Saj jih vsi poznamo zbadljivke na račun bregov...

Lep pozdrav!

bijo je napisal/a:

Ha tudi mi smo oral z voli .To so bli cajti ,pa smo preživel Za nekatere naše kraje pravjo,da morajo še kure najlonke nosit,da se jajca ne odkotalijo v dolino

Mag. Evgen Lipužič, veterinar, dober človek, preudaren mož je doma iz vaših krajev.
Prav danes bo prišel k nam osemenjevat. Že vnaprej se veselim njegovega obiska. Če bo le utegnil se bo vsedel k mizi in bomo kakšno rekli.
Tudi on rad pove kakšni bregovi so pri njem doma.

Mož je sam s sabo in s svojim delom zadovoljen. Kaj ni prijetno imeti opravka z zadovoljnimio ljudmi?

Ja mi starejši smo danes lahko bolj zadovoljni ,ker vemo kako je blo pred 40 in več leti.Vzadnjih 50 letih je tudi v kmetijstvu tak napredek pri strojih,da si pred 50 leti tega niti predstavljat ni dalo.Bilo je pa takrat življenje po eni strani lepše bolj umirjeno in ob koncih tedna veselo.Vaške gostilne polne.Pri nas je to zamrlo po 90 ko se je začelo strankarstvo.Tudipo nekaterih vaseh je politika naredila svoje.

Pa ne samo politika, ampak tudi tempo življenja. Ko sem začel delati, sem imel osemurnik poln dela, tako, da so se mi stari delavci smejali češ, če sem zmešan. Sedaj so nekateri še v službi in tik pred penzijo, pa mi pravijo, da sem bil še kar počasen glede na to, kar se zahteva v osmih urah sedaj. Jaz pa tako ali tako ne znam delati, če nimam napetega urnika.

To je sedaj krivo, prehiter tempo življenja.

Lep pozdrav!