*** je napisal/a:

ko govorite o kvaliteti sena nihce ne pomisli da te dozirni valji zelo drobijo seno, ze tako je treba seno rezati drugace se navijajo okrog valjev potem pa ga se valji dodatno drobijo,slabo za kvaliteto

tole definitivno ne drži. teoretična rez na približno 20 cm (od 5-8 nožev, odvisno od nakladalke) in nič se ne navija, tudi struktura je brez problema dobra. pa še lažji odvzem s senika je.

Preko valjve in traku nakladalke v puhalnik (po švicarsko):
http://www.youtube.com/user/ackerhjrsch#p/u/55/j_QCX06ZoPs

evo, zdej pa tud moj filmček dela. je pa čist enak sistem kot pri švicarju. še nakladalka je iste firme

V zadnjem postu sem omenil, da bi si lahko izdelal dozirno mizo doma, mislim da jih pa tudi Bider izdeluje, tako da jo lahko tudi kupiš...

ena dozirna je v zadnjem kmetijskem oglasniku

skrjanecjanez je napisal/a:

@toni Pri nas se dosti poslužujemo sonca pri sušenju. Mrvo popoldne zgrabimo zaradi rose, nasledji dan raztrosimo, itd...lansko sezono smo sušilno zalaufali le parkrat. Na ta način se mi zdi, da lahko tudi kvalitetno seno pridelaš. Bi lahko pokomentiral, kakšne so razlike v kvaliteti sena, sušenega po moji praksi in na sušilni? LP, j

Jebelacesta, prebiram temo, pa vidim, da sploh nisem odgovoril se opravičujem

Glede sonca - sonce mrvi škoduje. Kot v preveliki meri škoduje vsaki stvari. Če se mrva preveč segreje, se ji hranilna vrednost zmanjša. Sušenje na sonu povzroča tudi bistveno večje izgube, ker se mrva bolj drobi, posledično prineseš v hlev več stebel in manj listov. Detelje so sploh problematične. Več dela imaš, če sušiš na tleh (strošek nafta za na tleh oz. elektrika za na seniku je verjetno tam - tam). Torej - za molznice nimaš kaj razmišljat - obvezno sušit na seniku. Za dojilje je pa seveda to predrago.

Spet imam pa še jaz eno vprašanje - po glavi se mi podi ogromno misli, kakšne investicije izvesti, da bo čim bolj uporabno za našo kmetijo. No, počasi smo preko razmišljanja (sir rjava pasma nekoliko nižja mlečnost majhna poraba krme v silosih problemi s kvarjenjem silaže preventiva zaradi potencialne prisotnosti klostridijev in napihovanja sira KONEC SILIRANJA, SAMO SUŠENJE SENA in nekaj koruzne silaže) prišli do zaključka, da je senik premajhen za vso travo posušit. Torej je treba ukrepat. Zraven hleva je silos (pokrit), kamor bi lahko dajal suho mrvo, da bi na sušilni pripravil prostor za novo šaržo, ampak na roke?? Samo če bi mel 50 črncev . Torej je eden od možnih zelo smiselnih zaključkov: tirni grabež. Na senik bi ga montirali, potem pa iz senika v silos speljali nek ''tunel'', da bi mrvo zmetal notri, ta bi se zapeljala v silos, tam pa bi jo na konec silosa potisnil z nakladačem. Treba bi bilo naredit luknjo v steno, kar sploh ni problem. S senika (zadnjih košenj seveda ne bi premetaval) bi potem mrvo metal v hlev skozi luknjo v stropu, iz sedanjega silosa pa bi jo nosil z nakladačem. Problem rešen.

Zanima me, kdo (poleg tistih, ki ste že napisali) še ima kakšno tako dvigalo, firma, cena, napake / pohvale, popravila itd. Hvala za informacije!

No, med tem časom je tudi meni na podlagi literature (spletne) uspelo dognati, da sušenje na soncu ni kaj prida-tudi če tako mislijo starši
Ja tvoja ideja glede krmljenja krav ni slaba. Po mojem mnenju je krmljenje krav izključno s kvalitetnim senom najboljša varianta, če mleko uporabljaš za sir.
Kar se tiče tvojega primera-imaš dovolj zmogljivo sušilno, da bi lahko vso travo posušil do konca tudi če premetavaš seno? Stropno dvigalo stane 20-30k€, raje 30 kot 20. Cena je visoka. Zadeva bi recimo funkcionirala, še najbolje bi bilo zgraditi nov senik na tleh, montirati tirni grabež in sušilno napravo z ravlaževanjem zraka. Potem pa pridemo do vprašanja €, tudi prostora za izgradnjo senika

Pridita k nam. Bomo šli skupaj pogledat tirni grabež na Studenec na Blokah. Kmetija Kraševec Rafael. Ga ima že nekaj let.

Jaz mislim, da bi se obneslo takole:

Senik, hlev in gnojišče v isti osi. Po tem vrstnem redu.
Hlev bi bil na globoki nastil.
Senik bi imel tla precej nižja od hleva.
Senik bi bil širši od hleva.
Gnojišče bi imelo tla na istem nivoju kot hlev.
Po sredi hleva bi bila široka krmilna miza.
Slemena vseh treh zgradb bi bila na istem nivoju.
Tirnice bi bile speljane pod slemenom vseh treh zgradb in podaljšane za kak meter ven iz senika.

Grabež bi:

Prenesel polsuho travo izza nakladalke na senik, kjer bi se posušila na sušilni.
Prenesel seno iz senika na krmilno mizo.
Prenesel gnoj iz ležišč na gnojišče.
Prenesel gnoj iz gnojišča na trosilec.

Odpade puhalnik.
Odpade razmetavanje sena po seniku.
Odpade ročni transport sena v jasli.
Odpade ročni ali kak drug transpot gnoja na gnojišče.
Odpade nakladalec gnoja na trosilec.

Vsa najtežja dela bi opravil tirni grabež.

Nekje bi bilo še skladišče slame od koder bi z grabežem nastiljal ležišča.

To bi blo idealno

pa žal ni čisto tako... vsaj pri nas ne...