Nekaj albumov s slikam, nisem vse dodajal na splet.
Nedelja (2.10.2011), start Krma 12:45, ker sem to pot že šel sem šel moj hitri slog, iz Planike se usmirim proti Škrbini, ki je naporna in zahtevna pridem na vrh, razgledi ˝za dol past˝ vidlo se je vse, tudi morje, ostal sem 30 minut in se razgledal ter poslikal Aljažev stolp, vrnem se na Kredarico, od tam pa rahel tek v Krmo (moj ITM malo nad 25), skoraj celo pot, pohodnikov zelo malo ali skoraj nič, še največ sem jih srečeval proti Konjskemu sedlu.
Na vrh prišel v 2:50 uri, za celotno turo potreboval 5:55 ure s postanki.
Letos sem že šel na Triglav, čez Plemenice ter sestop, čez Prag, gore so za mene nepogrešljive.
Krma
Konjsko sedlo, vsi se spuščajo, samo jaz se vzpenjam
V.D.vrh ter Tosc
KSA
Planika, brez ljudi zunaj, je bilo toplo
Grem proti Škrbini
Cmir, Vrbanove Špice, Rjavina
Škrlatica
K nam domov se vidi, no ja bližnji hrib
še pridem nazaj, ko je svetlo
V spremstvu še nekoga po Via della Vita na Vevnico ter Ponce, danes sam po Via Italiana na Mangart, po Slovenski poti gor in dol. Šel sem brezsamovarovalnega kompleta, v steni so me vsi postran gledal, kaj počnem brez, pa nekaj govoril izpostavljenost, take poti pri nas NI, navpični vzpon, direkt pod teboj pa cca 500-1000 metrov propada, ne ne stojiš na skali, ampak na skobi, pol pa navpični vzpon.
Za tole sem potreboval 7 ur
Proti Belopeškim
Ponce
Bivak pod Mangartom, do tu pot lahka, desno se odcepi pot na Mangartsko sedlo, ki je samo pohodna, levo pa gre Via Italiana, samo za izkušene.
Nekateri že plezajo, a jih bom hitro dohitel in prehitel, brez samova.kompleta je šlo hitreje a zelo tvegano.
V steni
Izven ferrate, pogled na Mangar.sedlo
Na tole turo sva šla dva (njega sem spoznal pri Belopeških j., ker družbe za ferrate SKORAJ NE DOBIŠ), začela pri Belopeških jezer v Italiji, najprej proti Vevnici po Via della Vita, po grebenu na vse Ponce in iz Visoke Ponce pa po ferrati dol.
To je doslej najtežja ferrata, tud varovala so med Poncam v zelo slabem stanju, strgane jeklenice, greben. Via della Vita pa si poglejte spodaj priložene slike iz googla, ker med vzponom ne moreš ne slikat, ne NIČ, ker je ferrata in moraš biti 100% skoncentriran na vsak varen korak, prijem.
Vevnica, v sredini pa ferata Via della Vita
Belopeška jezera
Začne se tako...Via Della Vita
Na meji z nizko oblačnostjo.
Bivak
Mangart mogoče letos, drugo leto...
Greben Mojstrovk
Zadaj Kanjavec
Greva do konca
Mart....skupina, Škrlatica, ....
Že poznate, začne na J
Pa še iz Vevnice Mangart
Kaninsko pogorje
http://www.google.si/search?q=Via+della+vita&hl=sl&biw=1024&bih=574&prmd=imvns&source=lnms&tbm=isch&ei=bUp-Tp3JL8jX8gObhJHYCg&sa=X&oi=mode_link&ct=mode&cd=2&ved=0CA8Q_AUoAQ
Izhodišče pod slapom Rinka, kjer se podam na Mrzlo goro, ta gora je bistveno manj zavarovana in za nekatere je še vedno neodkrita, dost velik plezanja po skalah brez pomoči klinov, skob ali jeklenic, strma pot ter krušljiva, po vrnitvi se podam, čez Križ na vse Rinke (imensko se jih nisem zapomnil), med njimi je cca 10-30 minut hoje, pot nadaljujem na Tursko goro od tam na Brano in vrnitev na Kamniško sedlo od tam pa proti Logarski dolini. Dolina pa vse do prvih koč do Okrešelja mi je res lepo.
začel v Vratih že ob 4:45 uri, bilo je tema, kot, da bi sonce potonil, sred gozda je bilo mal strašljivo, ko sem zagledal dva očesa, pot nadaljujem proti Luknji, v višini bivaka se že dani na vrhu Luknje je že dovolj svetlo za varen vstop v plezalni del, čez Plemenice, ta pot je najtežja do vrha Triglava, to preplezam/prehodim se povzpnem na vrh Triglava, kjer je bila prava veselica in sestop (dren) do Kredarice, tam si ogledam dom ter VP nato nadaljujem proti Domu Valentina Staniča od tam pa na bližnji vrh Vrabo.špice, nato sestop, čez Prag do dolino Vrata.
Jalovec iz Planice-Tamarja, pot sva nadaljevala proti Škrbini od tam proti Jalovcu, nazaj se vračala na Kotovo sedlo, druščino mi je delal še nekdo, ki si sam ni upal dosečt Jalovca izpod Tamarja, meni se je zdela tura zanimiva, strmine hude, brez čelade bi se obrnil že na melišču, brez samovarovalnega kompleta pa je šlo, pot na Kotov sedlo je strma, cikcakasta, krušljive skale, tud kakšen klin je bil spuljen, ampak je šlo brez večjih težav.
Pot se mi osebno ni zdela težka, sopotniku pa zelo težka, saj ni bil ZA prečenje Škrbine, ker je še snežišče tam, ampak je šlo.
Levo Jalovška škrbina, desno Ozebnik (zimski pristop)
Dolina Tamar
Prva ovira, danes tu še noben ni šel skozi, nama se je pridružil še en tujec, ki je pregledoval tole snežišče in ugotovil, da se da it spodaj in smo šli, umazan sem bil pa ko pujs.
Izpod snežišča prilezemo ven in ugotovim, da sem umazan vsepovsod
Strma pot
Še gor
Nad plezalnim delom, pogled proti Kotovemu sedlu
Pogled proti Kanjavcu
Triglav sem že mislil, da je Mangart
Prisank, Razor, Triglav....
Še gor, pred tem plezalni del, kakšno urco plezanja
Ozebnik, zimski pristop
itak ga poznate
greben Jalovca
proti Kotovemu sedlu
Za izhodišče sem izbral Ravensko Kočno, Češka koča-Dolgi hrbet-Skuta-Mala Rinka-Turski žleb-Savinjsko sedlo-Ledine ter dol po Slovenski poti.
Sedaj pa spet v Julijske Alpe, ko bo lep vreme.
Sedaj se zavedam, kako je Triglav lahka tura v primerjavi s tole, ki sem jo včeraj opravil, od opreme sem imel čelado, malokdo jo je imel, a meni za varost ni vseeno, ter dobre gojzarje, na Mali Rinki sem se zaradi izjemno goste megle in vetra obrnil proti Turskemu žlebu in od tam nadaljeval po prijetnejši poti, kjer ni bilo megle in močnega vetra.
Parkiram tik pred gozdom
Že malo naprej od Češke koče
Pogled nazaj na Češko kočo, zadaj baba
Razgledi so zjutraj še lepi
Od blizu Češka koča
Že v steni
Tam doli je vstop, je treba prečit še snežišče
Tik pod grebenom Dolgega hrbta
Te so me spremljal vso pot
Na grebenu
Grintovec
Nekje na dolgem hrbtu
Štruca
Prehojena pot, po grebenu
Skuta
Iz Skute
Rinke
Savinjsko sedlo
Iz Skute ves čas nazaj, malo jeklenic, več plezanja po vseh 4
Turski žleb
Že v Turskem žlebu, pogled nazaj
Ne preveč prijazna
Tud mal popusti zahtevnost
Mrzla gora, zelo zahtevna, malo varoval in veliko plezanja
In spet zahtevno
Kam.sedlo
Že proti Savinjskemu sedlu
Na Avstrijski strani
spust proti Ledinam
Ko bom star bom prišel sedet sem, kot sem to počel 17.07.2011
Ledine
Iz Ledin po Slovenski dol
Naporna
zelo lepa markirana pot, zmerna hoja, lepi razgledi, slapovi,....
Planica-Tamar-Vršič-Mala Mojstrovka-Sleme-Tamar-Planica
Avto pustim, kar v Planici pri skakalnici in se podam peš proti Domu v Tamarju, pot nadaljujem skozi grlo in naprej proti Slemenu, za odcep na Slemenovo Špico grem levo proti Vršičem, na Vratcih se odpravim še proti MM po Hanzovi, dokler bi šlo, a je bilo še preveč snega, se obrnem in grem proti Vršičem od tam pa proti MM, vrnem nazaj na Vršič in nato na Slemeovo Špico ter nazaj dol mimo črnih voda, še dobro uro in sem v Planici pri avtu, ob taki hoji se bil bolj malo utrujen.
Ker je snega že skoraj povsod skopnel bom sedaj šel na naslednje ture:
Triglav po Tominškovi iz Vrat (med tednom ali po 1.9)
Škrlatica (če bo vreme OK v kratkem)
Mangart Iz Belopeških jezer, najprej proti sedlu in nato na vrh, ne pa direktna, ki je zelo zahtevna (v Avgustu)
Jalovec (konec julija)
Skuta skozi Turški žleb (moja naslednja tura)
Treba si samo še kupit čelado, ker od opreme nimam nič razen gojzarje. Hribi mi pomenijo veliko več, kot morje, sem bil že na morju, ene obveznosti sem imel doli pa nisem vedel, kaj naj bi počel tistih nekaj ur, a sem se spomnil, da so tudi primorski hribi, zato sem se peš podal na razgledno točko, sam dolgčas na obali, v hribe grem, ker rad hodim in rad opazujem okolico, sploh pa gore to mi je nekaj najlepšega.
Dom v Tamarju, zadaj Jalovec
Hanzova pot na MM
Sleme/zadaj Ponce
Proti Planici spodaj, zadaj Dobrač v Avstriji
Bavški Grintavec
Najvišji Kanjavec
Že poznate Vršič
Proti KG
Škrlatica v megli
Levo Prisank, desno zadaj naša najvišja gora
Nazadnje urejal/a gazda09 22 Okt 2011 15:54; skupaj popravljeno 1 krat |