Jaz že ne

kmetovalec je napisal/a:

od kod vam podatek o 30 stopinjah. kaj ni še nobeden nikoli vtaknil prsta v gnojevko v jami?

En meter globoko?

Jaz bi dal raje termometer na dno gnojišča....

Lani pozimi je bilo treba v štali izprati gnojni kanal in sem pri -5 črpal iz gnojne jame nekje 2-3m globoko. In tam nikakor ni bilo 30 stopinj.

Bilo je mogoče malo več kot pozitivna ničla.

Manjše gnojišče= manjša temperatura


Bo pa treba o tem sistemu govorit od 200m3+

Grega S je napisal/a:

Lani pozimi je bilo treba v štali izprati gnojni kanal in sem pri -5 črpal iz gnojne jame nekje 2-3m globoko. In tam nikakor ni bilo 30 stopinj. Bilo je mogoče malo več kot pozitivna ničla.

Temelji za hišo naj bi se delqali okoli 80 cm globoko---TOČKA kjer v sloveniji ne zmrzne.

Ne vem kje ti dobivaš podatke in 2 ali 3 metre globoko+gnojna jama katera naj bi bila blizu ledišča,


Zanimiva debata

suzica je napisal/a:

Grega S je napisal/a: Lani pozimi je bilo treba v štali izprati gnojni kanal in sem pri -5 črpal iz gnojne jame nekje 2-3m globoko. In tam nikakor ni bilo 30 stopinj. Bilo je mogoče malo več kot pozitivna ničla. Temelji za hišo naj bi se delqali okoli 80 cm globoko---TOČKA kjer v sloveniji ne zmrzne. Ne vem kje ti dobivaš podatke in 2 ali 3 metre globoko+gnojna jama katera naj bi bila blizu ledišča, Zanimiva debata

Gnoj se sam segreva, ker ima dovolj organske snovi (slama), ki med fermentiranjem sprošča toploto. V gnojevki je organske snovi premalo, vode (ki tudi tu deluje kot hladilni medij) pa preveč, zato se sama ne more ogrevati. Tudi bioplinske digesterje je potrebno ogrevati na 30-35°C. Tla so veliko boljši izolator kot gnojevka, zato je temperatura v gnojevki nižja kot pa v tleh.

suzica je napisal/a:

Grega S je napisal/a: Lani pozimi je bilo treba v štali izprati gnojni kanal in sem pri -5 črpal iz gnojne jame nekje 2-3m globoko. In tam nikakor ni bilo 30 stopinj. Bilo je mogoče malo več kot pozitivna ničla. Temelji za hišo naj bi se delqali okoli 80 cm globoko---TOČKA kjer v sloveniji ne zmrzne. Ne vem kje ti dobivaš podatke in 2 ali 3 metre globoko+gnojna jama katera naj bi bila blizu ledišča, Zanimiva debata

Citiram:

dobro..si povedal svoje...aal pa če ne bi. Bi pa prosil v prihodnje tapametne naj ne komentirajo meje zmrzovanja, ker le o tej očitno nimajo pojma!

LP JCB FAST TRACK

cebelar5 je napisal/a:

Pri prijatelju so naredili, da jih toplotna črpalka hladi sobo, kjer imajo bazen za mleko. Pravi, da se jim je strošek elektrike konkretno znižal, ker hladilni sistem sedaj ne obratuje na polno 24 ur na dan. Verjetno bi bilo v hlevu to tudi OK, vendar kot si že sam ugotovil, bi bilo potem treba preprečiti vdor toplega zraka v hlev, kar pomeni, da bi moral hlev zapreti. Mislim, da je bolje, da je hlev odprt in se vseskozi zrači, tudi s pomočjo ventilatorjev, kot pa da je zaprt in še ohlajen. To je tudi bolj zdravo za posluževalce v hlevu, ko ne hodijo iz toplega na hladno, saj se lahko konkretno prehladiš ali celo pljučnico fašeš. lp

__________
Jaz imam doma toplotno črpalko za sanitarno vodo v kleti (200 l bojler), pa sem računal, da bo dovolj ohladila, da bo ob prehodnih obdobjih ustrezno za ozimnico (jabolka), pa ni kaj bistveno ohladila prostora, pozimi pa je občasno skoraj premrzlo, ker dela le do plus 7 stopinj celzija. Problem je še, ker razvlaži prostor. Lani sem v drugem prostoru kleti dal zmontirati eno klimatskso napravo prilagojeno za hlajenje kleti, tako da ob prehodnih obdobjih drži temperaturo na 8 stopinj, pa še vlažilec zraka sem moral dodati, da so jabolka lepa še do spomladi. So pa to poceni variante za majhne prostore. Več info. sem našel tukaj: toplotne črpalke prednosti