Vezi so in sicer dve horizontalne, ena pod oknom in ena nad oknom in pa vertikalne na razdalji 3m, Naklon je res minimalen a še v meji dovoljenega za betonske strešnike. Glede ostalega se strinjam s tabo in mislim da je prav, da opozoriš na take zadeve ampak zdaj je kar je. Ampak toliko zaupanja pa imam v njega, da če je rekel da bo stalo mu verjemem. Če ne pol bo pa p.........................

Kot gradbenik se strinjam z napakami na objektu, predsem me moti, da ni zaključne armirano betonske vezi na vrh zidu, detajli na ostrešju pa so katastrofa, oziroma če drugače povem, če bi jaz bil tu nadzorni, bi ga moral zamenjati z novim. Glavna napaka je podpiranje glavnega in stranskih slemen na vertikalnih podporah - sohah, saj je dolžinski spoj podrt IZVEN sohe, kar je s statičnega vidika nesprejemljivo. Da povem po domače, spoj slemenskih gred mora biti vedno na podpori (tam, kjer se gredi spodaj stikata skupaj), tu pa je zunaj, zna se zgoditi, da greda poči po dolžini, kar verjetno tudi bo prej ali slej in tako zgubi polovico svoje statične nosilnosti, rešitev je objemka, povezava med sohami in legami je tudi nezadostna ali pa je celo ni, ravno tako je problematično sidranje ostrešja v nosilno konstrukcijo, da enostranske uklonske obremenitve stebra ne omenjam. V glavnem, problem slovenskega gradbeništva, vsak mujo.haso (ni nujno, da je z juga, njegovo znanje je pa enako kot od muje.hase, juče došao, danas radi, a sutra sve zna) otvara firmu, ide jeftinije u posao, pa izgradi, kako bilo - bilo. V glavnem, da je ceneje, pa tudi če ni narejeno dobro.

suzica je napisal/a:

Ne vem kaj si s tem mislil rečt..samo on je dober majster.. Sem pa glih eno uro naazaj govoril z tistim malo bolj nabitim majhnim delavcem, in je rekel da naj bi bil ti doma tam okoli brezovice pri ljubljani.. Se motim?

Tako kot je ta streha narejena, je skregano z vsem znanjem in logiko, v glavnem ne zdrži mojsterskega naziva. Tako po mojem ne bi smel napraviti niti vajenec na začetku svoje poti. Pa brez zamere.

No tudi sam sem gradbenik pa marskaj vidim na terenu pa tudi na papirju. Ljudje pač delamo kako vemo in znamo predvsem pa kot nam to dopuščajo finance. Včasih so se delale plošče po sistemu "cela vas na kup", pa se je naredilo, pa še vse plošče stojijo, morda se je kakšna okrušila ali pa povesila, vendar kaj hujšega se pa ni zgodilo.

Vidim da nas je gradbenikov kar nekaj na forumu (linč, JCB fast track) pa verjetno še kakšen bi se našel, vendar se včasih sprašujem ali ni to že malo naša poklicna deforamacija, da znamo kritizirati, konkretnih predlogov pa ne spravimo skupaj. V praksi največkrat kritizirajo pa tisti izvjalci, ki posla ne dobijo - so vsi pametni do neba.

Sam se ukvarjam s konstruiranjem armture in izdelavo armaturnih načrtov, tako da nekaj izkušenj vendarle imam, pa bom rekel sledeče:
- Temeljenje predvidevam, da je za take obtežbe zidov kot so, mislim da zadostne (ocenil sem da je širina cca 60cm). Upam samo da je globina pod mejo zmrzovanja cca 90-100cm.
-Za stebre ste uporabili montažne stebre, domnevam da nekega kozolca, za kar pa ne vemo kakšna je armatura v njih. To je danes mogoče pregledati z renetgenom, bila slika takoj jasna kaj je v stebrih. Problem bo potresna in vetrna obremenitev stebrov, ker so temelji pasovni in bodo prenesli zdolžno obtežbo, prečno (v in iz objekta) pa ne, kar bi bilo mogoče prevzeti s prečnimi temeljnimi gredami na vsakem stebru.
- Zidovi - zaledna stran ima dve horizontalni vezi in kot si napisal vertikalne vezi na 3,0m razmaka. To bo zadoščalo, da zidove lahko zasujete, seveda ne pozabite na dobro hidro izolacijo, zaščito le-te in pa obvezno drenažo za zidovi, da se ne bi za zaledno steno naredil v prihodnosti bazen (razmočena zemljina silno poveča pritiske na zid, potem pa se pojavi še kakšna napaka pri izvedbi izolacije pa bo cela veselica). Na vrhu pa le naredi še poševno vez in sicer 30/20cm, s tem, da sidranje v vez in steber zavrtaš sidra 4 kom fi 14R in jih zalepi z epoksidnim lepilom (Hilti kiti) oz. da obstoječo vez in steber odštemaš in armaturo povežeš. Za vez uporabi armaturo 4fi 14R in stremena fi 8R/25cm.
- streha - pa začnimo od zgoraj navzdol. Naklon ste naredili za betonski zareznik minimalen, in ker ste poskrbeli za sekundarno kritino ne bo večjih težav. Toplo priporočam še žlebove - kupi najcenejše pacinakne, bodo čisto OK, premaži jih z lanenim oljem ali firnežem, pa boš imel za naslednjih 20 let mir.
- Špirovce ste naredili 12/14cm kot se je to delalo do pred nedavnega. Danes se računa so sistemu EURCODE, kar pa obtežbo vetra in snega poveča precej poveča (napr. prej 120kg/m2 danes 180kg/m2). Zato se danes takšnih lesnih prerezov skoraj ne uporablja več ampak se špirovci delaj visokih pravokotnih oblik - 8/16,10/18 ... Glede na to, da si napisal, da je velikost objekta 15x7m potem so špirovci podprti na cca 3,5m tlorisno menim, da večjih težav ne bo, v najhujšem primeru kakšni povesi.
- Lege - Dimezije leg so mogoče malo majhne vendar pa bi to lahko rekli le na osnovi statičnega računa. Sistem je sestavljen - kapna lega na zidu, vmesna lega, slemenska lega na stebrih in kapna lega nad uvozom v objekt.
- Kapna lega na zidu ni problmatična, upam da ste jo z vijaki sidrali v AB hor. vez.
- Vmesna lega je podprta 3x na zidu ( ko boste delali poševne vezi jo še prevrtajte in sidrajte v to poševno vez, pod lego pa dodajte kostanjevo ali hrastovo desko - da vlaga ne prehaja na lego in ne povzroča gnitja). Na območjih stebrov pa je lega podprta s pomočjo trikotnega vešala, ki leži na eni strani na drugi strani pa na kovinski konzoli iz stebra. Zadeva je res problematična ker je steber enostransko obremenjen. Pravilna rešitev bi bila - večji točkovni temelj, AB steber z "brado - manjšo konzolo" v smeri v objekt na katero bi naslonil drugi rob vešala, ustrezno sidrana v konstrukcije (ab vez in nato še brado), če pa ste že ubrali to pot bi morali spodnjo pasnico vešali izdelati z obeh strani stebra. Bo pa ta konstrukcija "nagajala" ko se boš čez čas lotil montaže vrat.
- Slemenska lega je podprta na zidovih in stebrih kar je OK.
- Kapna lega nad uvozom - kakšne silne obtežbe ne bo prenašala, tako da lega bo že opravilo svojo nalogo. Težava je pa je podpiranje na območju stebrov. Mojster je zadevo spet dal na isto stran kor spodnjo pasnico vešala, kar sicer je z vizualnega vidika lepo, s statičnega pa malo manj, varinata bi bila dvojna trama na vsaki strani stebra. Najbolj problematično pri vsej tej zadevi pa je ta tram izvedel na vmesni legi in ne pod njo. V tem primeru tram zaradi obtežbe dviguje v smeri proti opeki. Upam da ste tram konkretno sidrali v vmesno lego, ker jo lahko v najslabšem primeru dvigne skozi opaž. To lego bi se dalo v tem primeru podpreti s AB konzolo iz stebra pa bi bilo vseh težav konec.
- Kar se tiče spoja leg, ki ga je omenil linč, ki bi moralo biti po njegovem na stebru in kot je iz slik vidno tudi je pa naslednje. Po statičnem računu, bi se ta primer računal kot kontinuirna (neprekinjena)greda preko več polj. Sicer to v praksi pri večjih dolžinah ni ravno izvedljivo ali pa vsaj bolj težko. Smreko človek že najde, potem pa so težave z žago, pa transportom pa še bi se kaj našlo. Sama izvedba v praksi pa je taka, da spoj premakne iz stebra v polje in sicer na mesto kjer so negativni momenti 0, kar pa je običajno cca 80 cm iz ležišča. kar se tiče snega je pa danes tako, da so na vseh strehah snegolovi in sneg počaka pomladi. Razlika je samo v naklonu strehe, ker je pri manj strmih strehah obremenitev večja.

Se opravičujem, da sem bil malo dolg, vendar pa za zaključek sledeče. Rovtar ni ravno vsega kriv, da je naredil tako kot je, investitor je vedno v primežu na eni strani želja na drugi strani financ. Projektaniti smo po mnenju investitorja ponavadi predragi, po drugi stani pa vaški mojstri vse vedo in še poceni so. Žal taka je realnost.

Naj bo tole nauk vsem bodočim investitorjem, predvsem pomožnih objektov, kjer se pojavi največ napak, pa čeprav v začetku izglada vse skupaj enostavno. Vaški mojster naj vam svoje nadebudne ideje vrže najprej na papir (ker le-ta prenese skoraj vse), potem pa z njim do bližnjega projektanta ali nadzornika, ki bo te ideje potem malo spravil v red in da bo neki reči podobno. Takrat je to še možno narediti, potem pa je to težje.

Rovtar, glavo pokonci, malo popravkov pa bo zadeva stala, stroje pa boš le imel kam dati, da bi jih puščali pod milim nebom pa so predragi.

Res nas je kar nekaj gradbenikov na forumu, kakor vidim, problem pri tej zgradbici niso temelji, zadostovali bi že dimenzije širine zidu, globine 60 cm (prag zmrzovanja) armirani z RA + - 2x12mm (nosilnost terena 3 2,5 kg/mm2), kar se tiče vertikalnih vezi tukaj sploh niso potrebne, razen če objekt spada v potresno cono večjo od 7 stopnje, tiste dve vezi, ki so sedaj narejene, so denar vstran vržen in ne doprinesejo skoraj nič h nosilnosti objekta, manjka pa ključna zaključna vez na vrhu zidu, katero bi bilo potrebno armirati z RA + - 2x14 mm, kar se sidranja ostrešja tiče, mislim, da le to sploh ni sidrano v tem primeru, najbolše pa bi ga bilo sidrati z navojno palico m 16 mm obojestransko, s vsake strani grede, in s podložkami oziroma "lamo" 8x60 mm preko grede, trikotno vešalo v tem primeru sploh ni trikotno vešalo, ampak je bolj podrobno trikotnemu stojalu in kot takšno neprimerno za to streho. Soha bi morala bit z poveznico povezana z objemko 8x60 mm, prav tako s slemensko lego, razpirače niso zarezane, oziroma njihov spoj z poveznico in soho ni narejen pravilno, kakor ne povezan s spojnimi elementi, zadoščala bi po dva vijaka m16 s sprimerno velikimi podložkami, manjkajo ročice, spoj se v praksi nikoli ne izvede v coni ničnega momenta, ampak vedno na podpori in se obravnava vsako gredo kot prostoležeči nosilec na dveh podporah v enem polju zaradi lastnosti lesa, ki se ji reče pokanje (še nisem videl grede, da se nebi skrivila in popokala, pa čeprav minimalno, ravno tako je potrebno povezati prečne lege s stranskim slemenom in kapno lego z vijaki m16, samo pokrivanje pa ni problematično, minimalni naklon za zarezno kritino je 28% (padec 28 cn na tekoči m). V glavnem: gradbeniški priročnik (tzs) stran 200, ker pa v sloveniji nimamo dobrih knjig za izvedbo građevinske konstrukcije, konstruktivni elementi zgrada 2, tehnička knjiga zagreb, stran 130 dalje, so v njej lepi primeri.

No linč, vertikalne vezi pa kar morajo biti, soj objekt leži na osrednjeslovenski regiji, potresna cona 8-9 po MCS, glede na to, da bo zidove zasipal pa vmesna vertikalna vez mora biti, smo imelli primere, ko je zidane zidove premaknilo v prostor.

Uh, ste se razpisali, kot bi človek gradil nebotičnik. Gre za navadno šupo, za nič več.. In taka kot je OK in bo služila namenu.. Tudi sam sem že kakšno zadevo laično pod streho spravil, marsikateri detajl slabše izveden kot v obravnavanem primeru, pa še vedno stoji..

Rovtar tebe bo sigurno preživelo.Veliko slabših objektov zdrži (Je rekel osel,da mu je vseeno,če raste trava al pa ne ,ko njega ne bo več na svetu)

linč je napisal/a:

suzica je napisal/a: Ne vem kaj si s tem mislil rečt..samo on je dober majster.. Sem pa glih eno uro naazaj govoril z tistim malo bolj nabitim majhnim delavcem, in je rekel da naj bi bil ti doma tam okoli brezovice pri ljubljani.. Se motim? Tako kot je ta streha narejena, je skregano z vsem znanjem in logiko, v glavnem ne zdrži mojsterskega naziva. Tako po mojem ne bi smel napraviti niti vajenec na začetku svoje poti. Pa brez zamere.

Stalo bo v vsakem primeru... samo tebe zelo moti prednji del strehe, kateri je ba tudi zelo majhen in tukaj ne predstavlja nobenega problema pa magari če bo en meter snega gor...

Napihujete zadevo v tri krasne

JCB FAST TRACK je napisal/a:

bistveno bolje je lege podaljševati cca 0.5m od podpore. LP JCB FAST TRACK

Kako to misliš?