nevednež je napisal/a:

Zato, ker je razumen človek. Govedo se v snovi prehranjuje s pašo. Človek, kot homo sapiens, je ugotovil, da se paša pozimi nadomesti senom. Pozneje so nekateri človeki, pardon, bivši homo sapiensi, ki so postali lakomniki, pričeli govedo krmiti tudi v času vegatacije s senom. Še pozneje so oni človeki, ki so postali še bolj lakomni, govedo krmili s koruzo. Največji lakomniki so govedo krmili s mesno moko in v svoje hleve zanesli bolezen norih krav. Nekaj malega človekov je ostalo homo sapiens. Ti govedo poleti pasejo, pozimi pa ga krmijo s senom. Op.: homo sapiens = misleče bitje.

Misleče bitje je tisto, ki iz vsega proba dobit največ in najbolje..... Ko je "človek" še nabiral in lovil, krava sigurno ni dojila 10kl mleka.

Sedaj se samo sprašujem kdo je bolj misleč; tisti, ki pravi da se ne splača in zapre hlev in prestopi na pleče države, ali pa tisti, ki očitno misli premalo in vztraja pri svoji proizvodnji pa naj si bo še tako mala

Na kratek rok, prvi. Na dolgi rok, drugi.
Mi, kmetje upravljamo z zemljo. Zemlja pa je dobrina, ki ni v naši lasti, čeprav je v zemljiški knjigi morda tako napisano. Je od naših vnukov. Naš rod je dolžan z zemljo tako ravnati, da jo bodo koristili še prihodnji rodovi.
V prvi vrsti smo se te resnice dolžni zavedati mi, kmetje, lastniki zemlje.
Še posebej pa bi se bila tega dolžna zavedati vlada.
Nisem pristaš socializma. Vsekar pa je treba priznati, da je prejšnji režim bolj odgovorno ravnal na tem področju. Današnji vlastodržci skrbijo predvsem za trenutni interes skupin, ki grebejo trenutne dobičke. Vidijo le do konca nosu. En prst pred nosom pa ne vidijo več.

nevednež je napisal/a:

Na kratek rok, prvi. Na dolgi rok, drugi. Mi, kmetje upravljamo z zemljo. Zemlja pa je dobrina, ki ni v naši lasti, čeprav je v zemljiški knjigi morda tako napisano. Je od naših vnukov. Naš rod je dolžan z zemljo tako ravnati, da jo bodo koristili še prihodnji rodovi. V prvi vrsti smo se te resnice dolžni zavedati mi, kmetje, lastniki zemlje. Še posebej pa bi se bila tega dolžna zavedati vlada. Nisem pristaš socializma. Vsekar pa je treba priznati, da je prejšnji režim bolj odgovorno ravnal na tem področju. Današnji vlastodržci skrbijo predvsem za trenutni interes skupin, ki grebejo trenutne dobičke. Vidijo le do konca nosu. En prst pred nosom pa ne vidijo več.

Se ne strinjam, da se je v socializmu bolje gospodarilo z zemljo. Toliko p.....ij kot je socializem naredil na področju stvarnega prava in ravnanja z zemljo, ni naredil sedanji sistem - še.

Kar je socializem delal z zemljo že v 50. letih, še posebej pa v 60. in 70. letih, sedaj popravljamo mi. Socializem se je šel nek nov umotvorj gospodarjenja z zemljo, ki je bil križan med skandinavskim modelom, kjer je vsa zemlja v lasti države in jo kmet dobi v upravljanje, in med zahodnim sistemom, ki pozna izključno privatno lastnino. Ker pa se je socializem bal samega sebe, temeljil je namreč na ideji, da je delovno ljudstvo lastnik vsega, torej se je bal delovnega ljudstva, je naredil en mix, ki ni prinesel nič dobrega, saj je ukinil sistem, ki je bolj ali manj deloval zadnjih nekaj sto let, in naredil razne kolhoze, solhoze in podobne zadeve, ki so bile v lasti države - zadrug, in majhne razdrobljene kmetijske posesti, da se narod ni preveč upiral. In tukaj v tem grmu tiči zajec. Če bi socializem pustil privatno lastnino pri miru, bi bilo na področju SLO nekaj deset ali sto kmetijskih gospodarstev, ki bi lahko bile bolj ali manj konkurenčne in bi ne potrebovali zadrug, niti KGZ ter podobnega s...ja. Posledično bi vsi, ki ne bi delali na kmetiji delali tistih 8 - 10 ur dnevno in potem imeli prosto. podobno bi bilo tudi na teh kmetijah, kjer bi bili zaposleni delavci, ki bi verjetno tudi delali 8 - 10 ur dnevno, saj se bi ti veleposestniki zavedali, da je bolje, da pride delavec naslednji dan spočit v službo, ker bo več naredil, kot pa da pride utrujen še od prejšnjega tedna, ne samo od prejšnjega dne.

V kolikor pa bi se socializem odločil, da vso zemljo podržavi, bi pa tako ali tako bili zaposleni delavci, ki bi delali samo od 8 - 10 ur, in bi potem imeli prosto.

Edino kar je bilo morebiti bolje urejeno v socializmu, je bila gradnja na kmetijskih zemljiščih, kjer so lahko gradili samo izbranci. No če dobro pomislim, se to tudi sedaj ni nič spremenilo. Kjer se izbrancem zdi lahko gradijo in naj si bo to sredi TNP, na območju Nature 2000 ali pa na najboljših kmetijskih zemljiščih. Žal.

lp

Deloma imaš prav. Ampak le deloma. Kolhozi so kakopak imeli v vsakem smislu prednost. Zlasti pred tim. Kraigherjevo reformo.
Želim reči predvsem to, da je bila stopnja samooskrbe dosti večja kot je sedaj. Režim se je zavedal pomena samooskrbe predvsem zaradi vojaških razlogov. Razdrobljenost na majhne kmetije je bila umestna, ker se je režim zavedal, da v primeru vojne velika skladišča in velike farme pomenijo veliko ranljivost. Za uničenje ene farme ali enega velikega skladišča ni treba ne vem kakšne vojaške sile. Povsem nemogoče pa je uničiti množico majhnih kmetij raztresenih po celotnem teritoriju države. In te majhne kmetije pomenijo odlično rezervo hrane v vojnem času. To je bilo čisto jasno med WW 2. Zaradi razpršenega kmetijstva v Sloveniji med vojno ni bilo posebne lakote. Kar je bilo lakote jo je bilo v LJ za časa nemške okupacije. Obkoljeni Leningrad pa so Nemci dobesedno izstradali. Od lakote je tam pomrlo stotisoče ljudi.
To stanje moremo preslikati k nam v današnji čas. Se vprašam koliko časa bi prebivalci naše države zdaj zdržali v primeru vojne. En teden bi šlo komot. En mesec za silo. Po enem letu bi pol ljudi umrlo od lakote.
Naši osamosvojiterlji so se po letu 91 hvalili, da so naša skladišča med dogajanji ob osamosvojitvi pokala od rezerv hrane. Priznajmo pošteno, da je te rezerve oskrbel še prejšnji režim.
Je pa seveda res, da mene ne skrbi državna oskrba s hrano. Moj in moje žene cilj je najinim otrokom zapustiti vitalno kmetijo. Če bodo oni kmetijo ohranili prav. Če jo ne bodo njihov problem. Ko mene več ne bo se ne bom nič sekiral.

Midva @nevednež sva ena čudna patrona, ki se deloma strinjama eden z drugim.

Mogoče je res bila polika solhozov dobra za narodno preskrbo v YU, vendar ne pozabiva, kakšna polja je imel YU in v katerih časih. Če bi bila ta polja izkoriščena, bi bilo hrane za pol Evrope.

Kar zadeva razdrobljenost kmetij in samooskrbo v vojnem času, je bilo to v WW2 možno, sedaj, v času kemičnega in biološkega orožja, pa to ni možno. Kaj pa je enemu sovražniku, ki je supersila, uničiti s kemičnim orožjem eno po oemeljski velikosti majhno SLO. Nič! Tako da to sedaj ne pride več v poštev.

Menim, da je bolj pomembno ohranjanje vitalnosti kmetijske zemlje in čim več obdelovalne zemlje za primer samooskrbe po letu 2013, ko se bo iztekla trenutno veljavna kmetijska politika EU. Takrat pa se bo videlo, ali je prav, da mi vrtičkarji vztrajamo pri svoji proizvodnji, ali smo kiksnili in bomo zaradi ohrnjanja svojih vrtičkov plačevali preveliko ceno. Če gledamo realno, nekdo ki bo obdeloval na takšen ali drugačen način nekaj arov veliko parcelo, na kateri bo gojil zelenjavo, ne bo stradal, bo pa tehnica namesto 90 kg pokazala 65 kg, kar pa tudi ne bo tako hudo. Tukaj, pa ge po mojem mnenju iskati odgovor na vprašanje, ki ga je zastavil zgoraj Simon MS.

Že večkrat sem omenjal pa bom še enkrat ko vsi sprašujete kaj bo po 2013. Kaj bo? to kar bodo zlobirali tisti, ki lahko.
Ampak tako po moji kmečki logiki, bi se politika morala obrniti za 180°. Subvencije velikim zmanjšati ali ukiniti, manjšim kvečjemu povečati. Če veliki ne morejo živeti brez subvencij od kmetijstva potem je cel svet u k**** Ker potem če razgljabljamo naprej zakaj velike obrate še naprej podpirati z nepovratnimi in subvencijami, če pa zadeva ne prenese sama sebe? Potem je bolje da od kmetijstva živi več družinskih kmetij kar sem že večkrat povdarjal, kot pa da vsi beračimo, država pa tako ali tako jamra, da ni denarja. Še ne dolgo tega je vsaka bajta imela svojo njivo in svojo kravo in od tega so preživeli. Niso imeli interneta, mobitela in 3 avtov ampak so preživeli in manj jamrali, so se pa več družili in si pomagali med sabo. Ja, torej kje so družbene vrednote-verjetno so ostale v jugoslaviji...
JA, ni enostavna kmetijska politika....verjamite le to kar pravim...nekdo bo zlobiral da bo zanj vredu (govorim na EU ravni in ne znotraj naše države) ravno tako kot so naredili s sladkorno peso...
Sedaj se sprašujete kaj je veliko in kaj malo?