Tudi sam sem gledal ta prispevek, in če ga ne bi vi omenili, bi ga jaz, tu pa podajam še eno dejstvo, ti kmetje oz lastnik kmečkega turizma na avstrijskem štajerskem so zgradili golf igrišče kar je generator turizma, pravzaprav je verjetno tista stvar zaradi katere turisti (tisti z globjimi žepi) pridejo tja, potem pa jim lahko ponudiš tudi izvrstno hrano in izdelke, ki jih kupijo za domov, kar poskusite to pri nas napravit (po mnenju MKGP in MOP golf igrišča ne potrebujemo niti v Lipici, niti v dolini Dragonje, kaj šele da bi to napravil, bog ne daj kakšen kmečki turizem).
Še eno dejstvo je, z umikom takšnih in drugačnih omejitev pri zemljiški politiki ne bo nič več pozidanega, le špekulante bi odstranili iz verige, s tem pa naredili uslugo tistemu, ki bi gradil in tistemu ki bi zemljio prodal, ter tako dobil več denarja potrebnega za investicije (nakup druge zemlje, vlaganje v novo tehnologijo).
Je tudi dejstvo, da je stalež upadel po vaseh, kjer je bilo deset let nazaj še kar nekaj živine jo sedaj skoraj ni več (opažajo tudi drugi), s takšnim sistem kot je sedaj si upam trditi, da bo še bolj.
Stanovske organizacije kmetov, kot je kmetijska zbornica slovenije dejansko ne delajo v korist kmeta, saj so bile organizirane od države, zaščitene z obveznim članstvom in izvoljeni predstavniki večinoma lepo uživajo v toplih foteljih z lepo plačo, ki jim je zagotovljena, dokler bo tako, ne ta ne ostale podobne zbornice ne bodo nikoli nič ukrenile za izboljšanje položaja članstva.

nevednež je napisal/a:

Dejstvo je, da ta trenutek največ škode Slo kmetijstvu delajo tisti kmetje, ki brezglavo povečujejo produkcijo na svojih kmetijah Dejstvo je, da je ta trenutek v Evropi hrane preveč. Povečevati produkcijo hrane v času, ko jo je že itak preveč, je norost. Dejstvo je, da tisti lastniki zemlje, ki svojo zemljo vzdržujejo v kondiciji zaslužijo odlikovanje. Kmalu bo prišel čas, ko bo hrane primanjkovalo. Tista zemlja je zlata rezerva za hude čase. Dejstvo je, da hribovci ne moremo tekmovati v produkciji s tistimi kmeti, ki kmetujejo na ravnem. Dejstvo je, da velik del subvencij poberejo velika kmetijka gospodarstva nastala iz nekdanjih kolhozov. Propaganda o vezavi subvencij na pridelavo izhaja prav iz tistih krogov. Dejstvo je, da posredno velik del subvencij pokasira industrija kmetijske mehanizacije, ki ima najboljše kupce v skupini ravninskih kmetov. Prav ta skupina ima ogromen vpliv na vladajočo politiko. Dejstvo je, da hribovci nimamo nikogar, ki bi ščitil naše interese. Bil je Franc But, žal se več ne ukvarja s kmetijsko politiko. Dejstvo je, da Slo kmetje in država Slovenija hrani ne znata dodajati vrednost v obliki ponudbe turistom. Glej 24 ur z dne 17. 07. 11, reportaža posneta v avstrijski Štajerski.

Največji vedno poberejo več. Če so subvencije na površino ali pa če so na pridelek. Subvencije na pridelek povzročajo še višje cene mineralnih gnojil, škropiv, poleg tega pa bistveno večje onesnaževanje okolja!!

Dragi kolegi, treba bo stremet v samooskrbno kmetijo - torej da ne bo treba veliko kupovati (tudi strojev ne), niti krmil. Seveda govorim o živinorejskih kmetijah. Poljedelske so druga zgodba, tam ne gre drugače kot da kupujejo gnojila. Pri živinorejskih se pa da. Malo manj živali, pa pridelati vso voluminozno in veliko večino močne krme na lastni kmetiji (mogoče se pa zmenit za kolobar s sosednjim kmetom - eden letos koruzo, drugi pšenico, pa obratno (poenostavljen primer). Pa past živali, enostavne hleve, pa doma prodajat izdelke. Raje zmanjšat proizvodnjo. Če potegneš črto (dam primer s kmetije z molznicami): krava, ki bo dala 9.000 kg mleka bo enako rentabilna kot tista, ki jih da 7.000, če pri nižjeproizvodni vračunaš manj veterinarja, več telet (boljša plodnost zaradi manjšega viška mlečnosti), daljšo življenjsko dobo (zaradi manjše obremenjenosti). S pašo bo ta - druga - še bolj rentabilna. Garantiram. Z intenziviranjem se zelo povečuje pretok kapitala, dobiček pa ne toliko. Seveda točnih računov za to nikjer na glomazno ne objavljajo, ker se preko tega poruši marsikatera selekcijska praksa, da ne govorim o pretoku kapitala v proizvodnji strojev, krmil, gnojil, škropiv in zdravil. Sistem je zavit v celofan, gnil pa pri glavi in v sredici. Samo eno in drugo je malim ljudem težko opazno. To je problem.

nevednež je napisal/a:

Dejstvo je, da ta trenutek največ škode Slo kmetijstvu delajo tisti kmetje, ki brezglavo povečujejo produkcijo na svojih kmetijah Dejstvo je, da je ta trenutek v Evropi hrane preveč. Povečevati produkcijo hrane v času, ko jo je že itak preveč, je norost. Dejstvo je, da tisti lastniki zemlje, ki svojo zemljo vzdržujejo v kondiciji zaslužijo odlikovanje. Kmalu bo prišel čas, ko bo hrane primanjkovalo. Tista zemlja je zlata rezerva za hude čase. Dejstvo je, da hribovci ne moremo tekmovati v produkciji s tistimi kmeti, ki kmetujejo na ravnem. Dejstvo je, da velik del subvencij poberejo velika kmetijka gospodarstva nastala iz nekdanjih kolhozov. Propaganda o vezavi subvencij na pridelavo izhaja prav iz tistih krogov. Dejstvo je, da posredno velik del subvencij pokasira industrija kmetijske mehanizacije, ki ima najboljše kupce v skupini ravninskih kmetov. Prav ta skupina ima ogromen vpliv na vladajočo politiko. Dejstvo je, da hribovci nimamo nikogar, ki bi ščitil naše interese. Bil je Franc But, žal se več ne ukvarja s kmetijsko politiko. Dejstvo je, da Slo kmetje in država Slovenija hrani ne znata dodajati vrednost v obliki ponudbe turistom. Glej 24 ur z dne 17. 07. 11, reportaža posneta v avstrijski Štajerski.

_toni je napisal/a:

Z intenziviranjem se zelo povečuje pretok kapitala, dobiček pa ne toliko. Seveda točnih računov za to nikjer na glomazno ne objavljajo, ker se preko tega poruši marsikatera selekcijska praksa, da ne govorim o pretoku kapitala v proizvodnji strojev, krmil, gnojil, škropiv in zdravil. Sistem je zavit v celofan, gnil pa pri glavi in v sredici. Samo eno in drugo je malim ljudem težko opazno. To je problem.

Se zelo strinjam z obema!
Dejstvo pa je tudi, da je ogromno najboljše kmetijske zemlje za vedno izgubljene, ker se tam bohotijo (propadle) tovarne, trgovski centri, obrtne cone, elitne soseske.... Ko je politika končno ugotovila koliko je ura pa naj zdaj kmetje vzdržujemo površine v bregovih, zelo neugodne za pridelavo hrane.
(Tudi meni se zdi možno, da si bo vsak sam na svojem "zelniku" z motiko prideloval hrano za potrebe sebe in svoje družine.)

L.p.; Janez

Dam povsem prav linču. Pozidava je sicer bolj pade v oči, vendar pa se z njo izgubi zerlo malo zemljišč. Dejansko je pozidane samo 2,5% površine Slovenije. Kmetijska zemlja se izgublja drugje (zarašča). Prepoved je največja neumnost, ker samo omogoči špekulacije, kajti jasno nam mora biti, da absolutne prepovedi ne more biti. In kdor bo odločal kaj je zazidljivo in kaj ne bo imel strahovito moč - to pa je že priložnost za špekulacije in podkupnine. Saj smo vse to že imeli piložnnost občutiti na svoji koži. Zakon kot ga sedaj pripravljajo na MKGP bo dober, ker bo z višino davka na spremembo namebnosti stimuliral pozidavo slabših zemljišč.

Vse lepo in prav glede pozidave zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko obdelavo. Vendar moramo vedeti, da občine za takšna zemljišča nimajo interesa, ker so večji strošek. Vemo, da mora občina zagotoviti infrastrukturo (ceste, voda, kanalizacija, itd.), ki je veliko dražja nekje v hribih kot pa na ravnini ob cesti. Občine si kaj takšnega ne morejo privoščiti, ker so vse zadolžene, da sploh ne morejo redno izpolnjevati obveznosti ali pa jih še komaj zmorejo. Vsaj velika večina je takšnih občin. Ker je v parlamentu veliko županov, si bodo že vnesli v zakon kakšno izjemo ali pa kar luknjo, da bodo še naprej lahko izdajali planske akte, kjer bo možnost gradnej na najboljših zemljiščih.

Kakšen je epilog zgodbe v Braslovčah, ko je župan mimo MKGP dovolil pozidavo na kmetijskih zemljiščih? Ne poznam, vendar menim, da ne bo vse skupaj nič. Hiše bodo ostale, saj investitorji niso nič krivi za dogodke na občini, župana pa lahko v najslabšem primeru doleti globa.

Pozidava najboljših kmetijskih zemljišč vsekakor je problem. Če malo pomislimo - na ravnini lahko pridelamo hrano za ljudi. Na strmini orati ne moremo, lahko pasemo in kosimo, torej lahko tam pridelamo samo hrano živalskega izvora. Torej je produktivnost zemljišč na ravnini nekajkrat večja kot pa na strmini, če upoštevamo izgube pri pridelavi krme za živali, življenju živali in potem celo pot do mize. Seveda je strmina težje ''obvladljiva'' za vse, ne samo za kmete. Tista mesta, ki imajo možnost, bi morala graditi nova blokovska naselja na robove dolin. Ni treba, da rinejo na vrh hriba. Pas ob robu doline, ki ima manjši naklon, je pa zelo primeren za gradnjo. Smešno, da nihče ne gleda tega, ampak (primer)- naša vas (večina hiš, razen enih 5) leži na hribčku (majhnem). Ob vasi je poplavno območje. Tiste hiše, ki so na čisti ravnini, imajo ob vsakem deževju polne kleti, da ne še kaj drugega. Že podtalnica je zelo visoka, kaj šele ko so poplave. Tisti, ki imamo hiše malo višje, teh problemov seveda nimamo in jih nikoli ne bomo imeli (edino, če bo še kdaj vesoljni potop). Kakšno sranje so imeli v naši prestolnici v jeseni... hm... zakaj že?? Ker so naredili mesto na barju. Namesto da bi šli malo stran. Ampak dobro, barje ni nevemkako dobra zemlja za kmete. Ampak če bomo jokali za nazaj, ne bo nič pomagalo. Hočem povedat, da je brezglava gradnja na ravnini lahko dolgoročno dražja kot pa na robovih pobočij. Samo škoda, da so snovalci prostorskih planov tako kratkovidni... Treba je torej preprečiti pozidavo novih najboljših zemljišč v prihodnosti. Na vsak način.

Kapital naredi svoje. Lepi primeri so neracionalne gradnje nizko pritličnih trgovcev, pa da jih ne bom našteval ampak sem siguren da veste o katerih govorim. Zraven pa parkirišče "par hektarjev". Če bi občine razmišljale in delale po kmečki logiki, bi ne nasedale takim kapitalistom ampak bi postavile svoje pogoje.
Medtem ko pa kmet želi postaviti hlev, da bi hranil naše bogo ljudstvo pa se mu postavijo proti in ponavadi prej obupa kot pridobi vsa potrebna dovoljenja.

kmetovalec je napisal/a:

Dam povsem prav linču. Pozidava je sicer bolj pade v oči, vendar pa se z njo izgubi zerlo malo zemljišč. Dejansko je pozidane samo 2,5% površine Slovenije. Kmetijska zemlja se izgublja drugje (zarašča). Prepoved je največja neumnost, ker samo omogoči špekulacije, kajti jasno nam mora biti, da absolutne prepovedi ne more biti. In kdor bo odločal kaj je zazidljivo in kaj ne bo imel strahovito moč - to pa je že priložnost za špekulacije in podkupnine. Saj smo vse to že imeli piložnnost občutiti na svoji koži. Zakon kot ga sedaj pripravljajo na MKGP bo dober, ker bo z višino davka na spremembo namebnosti stimuliral pozidavo slabših zemljišč.

Končno eden, ki razume, kaj hočem povedat. Taksa na spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč bo dosegla svoj namen zaščite najboljših kmetijskih zemljišč samo v primeru, ko bo dovolj velika razlika in bodo takšna zemljišča postala nezanimiva za pozidavo, takrat bodo investitorji pričeli iskati druge lokacije, prepoved pozidave pa bo samo voda na mlin špekulacijam. Vendar se bojim, da bo dejansko spet problem nastal tam, kjer ga ne bi smelo bit, spet bo onemogočeno širjenje kmetij.
Obdelava vrtičkov z motiko je bila v starih časih, v katere se hvala bogu mislim da ne moremo več vrniti, razen, če bi spet radi tolkli revščino in hodili okrog v raztrganih cunjah. Stremeti je treba naprej v prihodnost, v izboljšanje tehnologije in tako pridelati čim več in čim bolj kvalitetno in zdravo, z zmanjševanjem proizvodnje ne bo noben nič dosegel, s povezovanjem (poskusi so, npr pohorje beef) pri proizvodnji, predvsem pa pri prodaji pa zelo veliko. Zavedat se morate, da se časi spreminjajo, dal vam bom samo primer iz oglaševanja, če boste sedaj oglaševali I feel Slovenia vas ne bo nihče še povohal ne ( kdo je to slovenija, še nikoli nisem slišal zanj), če pa boste oglaševali z Martinom Strelom ali Slavojem Žižkom, ki bo rekel, da je doma iz Slovenije, bo pa marsikdo pogledal, kje to je. Tako se to dela danes, naša miselnost pa je še zmerom v ex yugi.

Slavoj |Žižek Kdo to je

nevednež je napisal/a:

Slavoj |Žižek Kdo to je

To je eden tistih trenutno najbolj znanih imen iz naše domovine (ne , to ni Pahor), gotovo veste, da je imel v Londonu javno debato z ustanoviteljem Wikileaksa Julienom Assangeom (za kosilo je bilo potrebno odšteti mastne denarce9, Martin Strel pa je oni ekstremnež o katerem največje ameriške tv mreže delajo dokumentarce (medtem ko se Pahorju posmehujejo, ravno zaradi Wikileaksa) in se je preselil iz slo v usa ravno zaradi tega, ker v slo ni zanimiv, tam pa je. Ja, takšen je današnji svet!