linč je napisal/a:

Sem rahlo razočaran nad odzivom v tej temi, nadaljeval pa bom z naslednjim predlogom: - pozidava kmetijskih zemljišč bi morala biti dovoljena povsod (razen na vodovarstvenih področjih), s tem bi onemogočili lobi, ki znižuje vrednost kmetijski zemlji, jo pokupi, nato ustvarja obrtne cone (naveza med politiko in nepremičninarji) in prodaja potem kvadratni meter po več sto evrov, s tem pa dušijo tako kmete kot gospodarstvo, korist od vsega tega pa ima le peščica privilegirancev, pozidava pa ni glavni krivec za opuščanje kmetijskih površin, temveč napačna cenovna struktura kjer pridelovalec dobi samo nekaj procentov v strukturi končnega produkta in pa napačna politika dodeljevanja subvencij oz pomoči, ki so vezane na površine namesto, da bi bile proizvodno vezane, tu bi bila nujna sprememba za dvig domače proizvodnje, hkrati pa bi bilo potrebno končnega potrošnika vzpodbujati, da kupuje čimveč lokalno proizvedene hrane, saj s tem zmanjašamo transport, izpuste co2, vzpodbujamo lokalno gospodarstvo, tako pridelavo, kot predelavo.

Pozidava, kakopak, je glavni krivec za izginjanje kmetijskih površin. Drugega ni.
Dodeljevanje subvencij na proizvodnjo bi vodilo k opustitvi kmetovanja na strmih legah. Tisti kmetje, ki so doma na ravnini ter blizu mest so že itak v veliki prednosti pred nami, ki kmetujemo v strmini ter na večji nadmorski višini. Subvencije na površino vsaj deloma omilijo razliko v naravnih pogojih za kmetovanje.
Lep zgled za mojo trditev je Švica. Tam dobijo strme lege ogromne subvencije. Na ta način ostanejo take lege proizvodno aktivne. Ko bo stiska bodo take površine prišle še kako prav. In stiska bo prišla, nič bat. Upajmo, da ne prehitro.
Očitno so nekateri med nami lakotniki. Še tisto malo, kar dobimo hribovci, bi nam odžrli.

Glavni problem kmetov v Sloveniji, ta trenutek vidim sam v tem, da se ne znamo poslovno organizirati. Da ne znamo naših pridelkov tržiti. Mi znamo producirati. Ne znamo pa svojih produktov prodajati. Ne zavedamo se, da dandanes ni umetnost proizvajati nekaj. Umetnost je tisto nekaj prodati. In to ne velja le za kmetijstvo. Praktično na vseh področjih gosodarstva je tako. Smo del globalnega gospodarsta. Ko bomo doumeli, da se moramo prilagotiti globalnemu gospodarstvu in bomo to tudi storili, bomo preživeli. Če ne bomo, bomo izumrli. Pa če vse subvencije marostarji pohopsajo.

Glavni krivec za izgubo obdelovalnih površin je opuščanje in ne pozidava, ta je le delni krivec, predvsem z izgradnjo avtocest. Sam sem doma na 700 mnv in odkar so subvencije na površine se je stalež živine bistveno zmanjšal, ljudje pa kosijo samo še toliko, da počistijo, zato je moje prepričanje, da je treba plačila vsaj delno, če ne v celoti vezati na proizvodnjo (mogoče bi bil najboljši kombinirani sistem, kjer bi bilo do 1/3 vezano na površino, do 2/3 pa na proizvodnjo in bi tu lahko odpravljali razliko med tistimi z ugodnimi in med tistimi z neugodnimi pogoji pridelave). Opuščanje obdelovalnih površin je po mojem opažanju predvsem tam, kjer ni naslednikov (otrci so šli po svetu s trebuhom za kruhom), zato bi bilo nujno vzpostaviti oz pospešiti trg z kmetijskimi zemljišči, saj bi le ta dobila tako hitreje novega gospodarja, ki bi jih tudi obdeloval, kar pa lahko dosežemo le s spremembo dosedanje omejevalne zemljiške politike, ki v bistvu še najmanj koristi kmetu.

linč je napisal/a:

Glavni krivec za izgubo obdelovalnih površin je opuščanje in ne pozidava, ta je le delni krivec, predvsem z izgradnjo avtocest. Sam sem doma na 700 mnv in odkar so subvencije na površine se je stalež živine bistveno zmanjšal, ljudje pa kosijo samo še toliko, da počistijo, zato je moje prepričanje, da je treba plačila vsaj delno, če ne v celoti vezati na proizvodnjo (mogoče bi bil najboljši kombinirani sistem, kjer bi bilo do 1/3 vezano na površino, do 2/3 pa na proizvodnjo in bi tu lahko odpravljali razliko med tistimi z ugodnimi in med tistimi z neugodnimi pogoji pridelave). Opuščanje obdelovalnih površin je po mojem opažanju predvsem tam, kjer ni naslednikov (otrci so šli po svetu s trebuhom za kruhom), zato bi bilo nujno vzpostaviti oz pospešiti trg z kmetijskimi zemljišči, saj bi le ta dobila tako hitreje novega gospodarja, ki bi jih tudi obdeloval, kar pa lahko dosežemo le s spremembo dosedanje omejevalne zemljiške politike, ki v bistvu še najmanj koristi kmetu.

Stalež živine se je zmanjšal zaradi tega, ker se je zaslužek od prodane živine zmanjšal v primerjavi z zaslužkom od dela v drugih delih gospodarstva. To pa se je zgodilo, ker kmetje nismo poslovno organizirani, trgovci pa so. Res se je to zgodilo v času po osamosvojitvi in vstopu v EU, ko smo kmetje začeli dobivati subvencije. Zmanjšanju staleža pripisuješ napačen vzrok. Toda ali se je stalež v resnici zmanjšal? Na podlagi katerih verodostojnih podatkov podajaš svojo trditev?

Res je, ostareli ljudje svojih zemljišč ne obdelujejo več, a na našem področju so kljub temu vsa zemljišča še obdelana, to je, pokošena. Kar se je zaraslo pred 20 in več leti se je zaraslo. Na novo pa se, vsaj pri nas od Ribnice do Velikih Lašč in do Cerknice, ne zarašča več. Se že najde kdo, ki pokosi, kar je na razpolago. In to je zasluga subvencij.
Da bi bilo dobro pospešiti trg s kmetijskimi zemljišči v korist tistih, kateri še kmetujemo, se strinjam.
Trdim, da naša država sploh nima zemljiške politike.
Trdim, da slovenski kmetje nimamo svoje stanovske organizacije, ki bi skrbela za naš interes.
Tiste kmet. organizacije, ki so, so same sebi namen. Da je stanje tako, kot je pa smo krivi, predvsem, mi kmetje. Ker smo po miselnosti tlačani.

http://www.finance.si/318592/%3Csmall%3EKomentar-tedna%3C-small%3E-Kult-Janeza-Jan%B9e-in-Milana-Ku%E8ana


Kar je tule napisano velja še posebej za nas slo. kmete. Tako jaz mislim. Drugi morda drugače, nič hudega.

linč je napisal/a:

peter_28 je napisal/a: Pozidava kmetijskih zemljišč mora biti prepovedana, razen za kmetijsko dejavnost! S pozidavo namreč izgubljamo najboljša zemljišča, torej ne neke rovte, kjer je zemlja sicer enako dragocena, ampak ni ljudi in se pač zarašča, pač pa zemljo, ki bi jo kmetje obdelovali, ki bi jo kmetje potrebovali, pa jih gradbeni lobi izrine. Za obrtne cone naj pa revitalizirajo ogromna območja propadlih podjetij. Drugo se pa kar strinjam. Narobe, s prepovedjo pozidave se ne okorišča gradbeni lobi, ampak politični (sprememba namembnosti uspe le nekaterim, ponavadi ljudem, ki so blizu županu), najboljša kmetijska zemljišča pa bodo tam, kjer je nekaj predvideno itak zgubljena, samo vprašanje kaj bo imel lastnik teh kmetijskih zemljišč od tega (sedaj je postopek tak, da ta zemljišča kupi prava oseba, po tapravi ceni, potem doseže spremembo namembnosti in seveda proda z dodano vrednostjo naprej). Si še zmerom proti pozidavi?

Torej je vse skorumpirano in se kar vdajmo in dovolimo pozidavo, da bo škoda manjša? Še vedno sem proti pozidavi; seveda pa to po moje pomeni, da se na kmetijskih zemljiščih dejansko ne gradi. To pa predpostavlja, da imamo odločnega kmetijskega ministra (mislim, da imamo) in pa da bo nekdo končno razdrmal in porihtal katastrofo, imenovano Ministrstvo za okolje in prostor, ki je po moje glavni krivec za polovico težav v Sloveniji.

ob pezdirjevem komentarju sem se pa nasmejal, kot že dolgo ne! prav ima!

Dejstvo je da zdajšnji sistem subvencij ni pravičen to ve vsak, edino tisti ki zdaj bolje živijo kakor prej ko subvencij ni bilo. Sam opažam okrog nas da je veliko takih ki samo enkrat pokosijo ali pomulčijo imajo zelo malo živali na Ha ali je sploh nimajo, samo da dobijo subvencije. In to so taki tudi ki nimajo ravno malo Ha in nima veze ali je hribovc ali je ravninc. Je pa res da imajo hribovci ki se ukvarjajo izključno s kmetijstvom zdaj več denarja kakor pred 20 30timi leti in še manj jim je treba delat. Dejstvo pa je da če bodo hoteli povečati pridelavo doma bodo morali subvencije vezat na pridelavo.

ZvonkoU je napisal/a:

Sam opažam okrog nas da je veliko takih ki samo enkrat pokosijo ali pomulčijo imajo zelo malo živali na Ha ali je sploh nimajo, samo da dobijo subvencije. In to so taki tudi ki nimajo ravno malo Ha in nima veze ali je hribovc ali je ravninc.

A niso to že letos rešili, da tisti, ki ima travnike in nima dovolj obremenitve (GVŽ/Ha) sploh več ne bo dobil subvencij?

peter_28 je napisal/a:

To pa predpostavlja, da imamo odločnega kmetijskega ministra (mislim, da imamo) in pa da bo nekdo končno razdrmal in porihtal katastrofo, imenovano Ministrstvo za okolje in prostor, ki je po moje glavni krivec za polovico težav v Sloveniji.

To, da za ministrom stoji neka 'korporacija' in mu narekuje kaj in kako naj dela, zame ni odločen minister.

ZvonkoU je napisal/a:

Dejstvo je da zdajšnji sistem subvencij ni pravičen to ve vsak, edino tisti ki zdaj bolje živijo kakor prej ko subvencij ni bilo. Sam opažam okrog nas da je veliko takih ki samo enkrat pokosijo ali pomulčijo imajo zelo malo živali na Ha ali je sploh nimajo, samo da dobijo subvencije. In to so taki tudi ki nimajo ravno malo Ha in nima veze ali je hribovc ali je ravninc. Je pa res da imajo hribovci ki se ukvarjajo izključno s kmetijstvom zdaj več denarja kakor pred 20 30timi leti in še manj jim je treba delat. Dejstvo pa je da če bodo hoteli povečati pridelavo doma bodo morali subvencije vezat na pridelavo.

Dejstvo je, da ta trenutek največ škode Slo kmetijstvu delajo tisti kmetje, ki brezglavo povečujejo produkcijo na svojih kmetijah
Dejstvo je, da je ta trenutek v Evropi hrane preveč. Povečevati produkcijo hrane v času, ko jo je že itak preveč, je norost.
Dejstvo je, da tisti lastniki zemlje, ki svojo zemljo vzdržujejo v kondiciji zaslužijo odlikovanje. Kmalu bo prišel čas, ko bo hrane primanjkovalo. Tista zemlja je zlata rezerva za hude čase.
Dejstvo je, da hribovci ne moremo tekmovati v produkciji s tistimi kmeti, ki kmetujejo na ravnem.
Dejstvo je, da velik del subvencij poberejo velika kmetijka gospodarstva nastala iz nekdanjih kolhozov. Propaganda o vezavi subvencij na pridelavo izhaja prav iz tistih krogov.
Dejstvo je, da posredno velik del subvencij pokasira industrija kmetijske mehanizacije, ki ima najboljše kupce v skupini ravninskih kmetov. Prav ta skupina ima ogromen vpliv na vladajočo politiko.
Dejstvo je, da hribovci nimamo nikogar, ki bi ščitil naše interese. Bil je Franc But, žal se več ne ukvarja s kmetijsko politiko.
Dejstvo je, da Slo kmetje in država Slovenija hrani ne znata dodajati vrednost v obliki ponudbe turistom. Glej 24 ur z dne 17. 07. 11, reportaža posneta v avstrijski Štajerski.