[quote="Luksi"]še ena gradbena:

v nemčiji lahko sredi "gmajne" vidiš mogočne hale, dovoljenja pridobijo v roku enega tedna, skratka, NI DA NI, pri nas pa že 20m ven iz vasi totalni problemi za gradnjo. kaj jim ni jasno da se določen del seli nazaj na vas, in takim je problem hlev. v Nemčiji je mnogo hlevov zunaj vasi, in kmetje se z "meščani" lepo gledajo, ker, roko na srce, nikomur ni všeč, če mu pred bajto smrdi.
na bavarskem sem pred parimi leti videl stati skladišče za krompir, okrog pa same 100Ha njive - nisem mogel verjeti. to nam manjka v Sloveniji.[/quote


Luksi nekaj podobnega je v Slo med nekaj ha žičnicami za hmelj stoji sušilnica.

steyrleon je napisal/a:

...nekaj podobnega je v Slo med nekaj ha žičnicami za hmelj stoji sušilnica...

Stoji - ednina. Še vedno je v tujini pristona množina: stojijo. Ena lastovka še ne prinese pomladi...

Tudi v ravninskem delu Švice je tako, da imajo na vsakih nekaj 100 m kmetijo z vsemi poslopji in hišo, okrog in okrog je pa obdelovalna zemlja. Na pobočjih, kjer bi bilo kmetovanje že težje, je pa NASELJE (vas, mesto). Pametno. V Švici je povprečna velikost kmetije 17 ha. Teren imajo pa ravno tak kot mi. Mi pa 6 ha kmetijo. Kot je linč rekel, je razdrobljenost parcel res velik problem. Velikokrat je problem za to ravno v glavah kmetov, češ, njemu pa že ne bom dal, rajš še sam obdelujem 3 parcele namesto ene. Logika, enaka tisti o lastnostih čaka norisa: normalen človek je ne dojame.

Ena lastovka ne prinese pomladi, naznanja pa jo. postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja so pri nas dolgi ravno zaradi rega, kar sem prej omenil, soglasja moraš dobiti od ministrstva za okolje in prostor, zavoda za spomeniško varstvo, pa po možnosti vse do ministrstva za obrambo. Kot je novomeški župan rekel, občina je krki zagotovil parcele za bodočo tovarno v 6 tednih, kljub privat lastništvu, potem pa enega uradnika na MOP niso dobili na telefon 3 tedne. Se zavedate kaj to pomeni, s podobnimi težavami se tudi sam spopadam? Jasno moramo postaviti zahteve, kam naj vodi zemljiška politika, da nam bo zagotovljen razvoj, kar vključuje tudi gradnjo kmetijskih objektov tam kjer imaš zemljo, zunaj naselij.

linč je napisal/a:

Jasno moramo postaviti zahteve, kam naj vodi zemljiška politika.

To je bistvo. Ta država po mojem mnenju sploh nima zemljiške politike.

...najprej se morate zavedati, da nas je preveč...

Simon MS je napisal/a:

...najprej se morate zavedati, da nas je preveč...

Ravno v tem je poanta, da nas je dovolj, da lahko postavimo kakšne smernice in pogoje si želimo v prihodnosti, da bomo lahko normalno živeli in delali v tej državi, ker trenutno je za normalno delo preveč birokratizirana (če to še oblast priznava, potem vemo kje smo...), ne pa da nas vsi prehitevajo po levi in po desni, nazadnje pa bomo pričeli bežati v tujino s trebuhom za kruhom, kot v starih časih (po anketah bi šla kar 1/3 mlajših od 35 let v tujino, to veliko pove).
Najlažje je ne narediti nič in tarnati, razumem, da so te teme težke za debato, vendar je vredno poskusiti.

linč je napisal/a:

Simon MS je napisal/a: ...najprej se morate zavedati, da nas je preveč... Ravno v tem je poanta, da nas je dovolj, da lahko postavimo kakšne smernice in pogoje si želimo v prihodnosti, da bomo lahko normalno živeli in delali v tej državi, ker trenutno je za normalno delo preveč birokratizirana (če to še oblast priznava, potem vemo kje smo...), ne pa da nas vsi prehitevajo po levi in po desni, nazadnje pa bomo pričeli bežati v tujino s trebuhom za kruhom, kot v starih časih (po anketah bi šla kar 1/3 mlajših od 35 let v tujino, to veliko pove). Najlažje je ne narediti nič in tarnati, razumem, da so te teme težke za debato, vendar je vredno poskusiti.

se strinjam .. preveč jamranja kako se neda nič narediti ,, zanimivo je da se pa forumih pod ''imenom''' upa vsak reči to kar ga žuli --obraz v obraz pa TIŠINA , ...... vprašanje ali vas tujina sprejme vse enakovredno --mnogo dokazovanja z začetkom iz nič - DOMA pa že imaš izhodišče, si lastnik nečesa , pridelavo , ..... , samo še volja manjka , da nehaš kimati ali jamrati , sam osebno verjamem da je čas za spremembe od spodaj navzgor ,.... , sploh pa ko je Državni svet zavrnil predlog o ukinitvi obveznega članstva v KGZ in njenem prostovoljnem članstvu.

Bom dodal še jaz eno birokratsko na račun kmetijske politike.

To je primer birokracije brez primere, ki je jaz ne moramer razumeti, da je sploh možna.

V naši vasi želi kupiti kmet sosednjo kmetijo, ker so jo podedovali ljudje, ki se s kmetistvom sploh ne ukvarjajo. 8 dedičev, vsi solastniki do 1/8. Ti solastniki so povečini tudi skregani med sabo, ampak to sploh ni bistvo. 1/8 je že kupil in je predlagana pogodba za vpis v zemljiško knjigo. 6/8 je kupil od 6 in podal predlog na UE za izdajo potrdila, da odobritev pravnega posla ni potrebna, saj gre za promet s kmetijskimi zemljišči med solastniki. In potem se najde uradnik, ki odloči, da to pa ne gre, da morajo pordajalci podati ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča na oglasno desko, ker v zakonu piše, da se potrdilo izda samo v primeru, če sta samo dva solastnika in gre za pravni posel med tem dvema solastnikoma. Bolj ko se trudimo razlagati, da zakonodajalec ni imel v mislih samo primer, ko gre za dva solastnika in da je potrebno zakon razlagati širše, bolj se ta uradnik ukopava na svoje stališče. Še večja žalost pa je, da je v podobnih primerih pa bilo izdano takšno potrdilo brez problema. Človeku ni nič več jasno.

Temu jaz pravim, birokraccija brez meja. In to je tudi zelo dober primer vsega tistega, kar javne uprava ne bi smela delati. Po mojem mnenju je javna uprava servis v službi občanov in ne občani v službi javne uprave, ampak kaj čemo, tao pač je in težko bomo to izkoreninili.

lp

V tem primeru je zelo verjetno v ozadju tega uradnika nekdo ''tretji'', ki ima s to zemljo osebne načrte in ima pač možnosti, da izsili (čeprav verjetno preko sodišč ne bi šlo) drugačen izid kot bi rad ta, ki želi kupiti kmetijo. Ljudje imajo vedno razlog za svoja dejanja.

Se pa 100% strinjam z deželanom, da mora pobuda priti od spodaj navzgor, ker v obratni smeri ne more. Razlog je enostaven: zgoraj so nesposobneži, ki serjejo na tiste spodaj.