Na tem področju je vse pomešano, slabo funkcionera, nič on nič, lahko bi brat šel iskat škropilo in ga meni dal, ki tečaja nimam in po mili volji delal, kar človeku pride na misel, point vsega tega je, da se osebno poskusim izogibat tem škropilom, ampak ravno to leto delam test, kako reagira kemijsko škropilo, bio domače škropilo, bio kupljeno škropilo, naravno gnojenje in nega rastlin, pokrivanje itd.

Nazadnje urejal/a gazda09 27 Maj 2011 12:09; skupaj popravljeno 1 krat

'point vsega' pri opravljanju tečaja je, da da ne po mili volji kupujemo škropiva, da ne špricamo na veliko in da se zavedamo kaj počnemo. A ne?

point vsega tega je, da nekdo lepo služi , ker šrkopiva se vedano da dobiti na tak ali drugačen način
če drugače ne, se jih nabavi v tujini, kjer so še cenejša
naši pa so bolj papeški od papeža

Tudi to je način boja proti brezposelnosti. Seveda to ni čarobni napoj in če želiš videti vse črno, lahko. So pa ti tečaji vsaj malo spremenili miselnost kmetov; prvo leto je med predavanjem skoraj vsak kar na glas: 'Saj je lepo in prav, ampak na mojih parcelah že sam vem kako in kaj'. Zdaj teh komentarjev ni več in tudi sicer je pristo drugačen.
Je pa hec, ravno zaradi tistih, ki še vedno dobijo škropiva tako ali drugače, ali pa v tujini, potem nas uboge pridne še bolj privijajo prek meja pameti.

Imam vprašanja

V vsakih navodilih je napisano 30g/100 kvad.metrov, če se gre za njivo je izračun preprost, ampak večji problem je odmerek, če je njiva velika 80 kvad.metrov je potem potrebno dodati 24g škropila.
In sedaj, pri nakupu ni nobene merice in podobno in se dodaja na blef.
Kako ostali dodajate razne prašče, tekočino.

Če zelenjava ni posajena s strojem in je ročno, so tudi razmaki drugačni med vrstam, na podlagi česa naj izračuna nekdo kvadratne metre.

Enostavno. Vzameš meter (50m)m, odmeriš parcelo kulture, ki jo želiš škropiti, zračunaš koliko kvadratnih metrov ali arov ali hektarov imaš, vedeti moraš koliko vode na kvadratni meter porabiš (to je odvisno od škropilnice), dobiš količino vode za celo parcelo, potem pa samo pogledaš v navodilih koliko gre škropiva na določeno površino in malo preračunaš in si zmagal (postaneš matematik namesto kmetovalec ).

Lep pozdrav!

Če je strojna obdelava potem sploh ni težko izračunat, če pa se sadi na roko in se sadi bolj skupaj pa ni enostaven izračun, rad bi pošprical paradižnik (zaradi testiranja), 1 metr narazen ga nisem sadil, sem ga pa pol metra, ali naj vzamem mero iz njive (približno) ali pa upoštevam sadilno ramerje, ki ga priporočajo.

Obračunaš površino, koliko kvadratov je posajenega paradižnika, vzameš škropilnico, ki jo boš uporabil, naliješ vanjo vodo (npr 1liter), ter škropiš po tleh, izmeriš kolikšno površino si poškropil, pa tudi meriš v kolikem času si to naredil, pa že imaš nekaj potrebnih podatkov. Ali pa naliješ 1 liter vode, označiš kvadrat 1mx1m, pošpricaš nato izliješ vodo iz škropilnice nazaj v merilno posodo (oprosti, za umerjanje uporabi merilno posodo) in vidiš, koliko vode porabiš na kvadratni meter. Potem pa veselo na delo.

Lep pozdrav!

Za to je pa potreben čas in praksa. Prav gotovo ti bo na začetku ali zmanjkalo škropiva ali pa ostalo veliko preveč.
V navodilih so običajno navedene koncentracije v %. To je še najbolše. Recimo za Antracol en primer:
Uporaba na paradižniku za zatiranje krompirjeve plesni (Phytphtora infestans) v 0,2 - 0,25 % koncentraciji (20-25 g na 10 L vode);

Na tečaju za FFS pa super razložijo koliko je primerna poraba vode. Za paradižnik ne moreš računati na površino, ker sedaj boš veliko manj porabil vode kot pa v najbolj bujni rasti avgusta meseca.
Po kmečki logiki špricaš tako, da ne curi iz listov. Ker tisto škropivo, ki poteče po listu na tla je stran vržen denar.

Za tehtanje takših majhnih količin odmerkov praškov so pa najboljše digitalne tehtnice z natačnostjo 1g. Za tekočine pa jaz odmerim z merilnimi posodicami...obstajajo različne z različnih natančnosti. Vse se da kupiti.

Se lahko ostanek škropila shrani.