Zgolj informativno:
-leta 2009: prvo škropljenje 2.5., skupno 11 škropljenj
-leta 2010: prvo škropljenje 12.5., skupno 14 škropljenj

Danes zvečer sem opravil prvo letošnje škropljenje vinograda. Uporabil sem pepelin in Folpan 80 WDG.

Jaz opravim od 8 - 11 škropljenj na leto ("statistika" od leta 1999). Vinogradi so v Prlekiji.
Letos še nisem začel. Kako leto je bilo prvo škropljenje šele po 20. maju. Začnem, ko je napoved za peronosporo, črna pegavost in pršica pa mi ne delata velikih težav.

Sem vam kar malo fouš, ker nimate problemov s pegavostjo in pršico. Takšno vreme kot je zdaj (dež hladno ) je idealno za razvoj črne pegavosti. Tudi pršica se na zapoznelih sortah, kot je kraljevina in laški rizling, zaradi tega muhastega vremena še kar pase. Razmišljam, da bi nekaj trt kraljevine, ki jo imam za brajdo, kar posekal, saj mi vsako leto pršica zavre rast in posledično rodnost na teh trtah.
Sicer pa tud jaz letno opravim nekje od 10 do 13 škropljenj.
Fantje, koliko pepelina ali kakega drugega žveplenega pripravka kot je kosan itd... vi po navadi dozirate? Jaz sem ga dal 400g/100l pa sem malo požgal najmlajše poganjke. Madona, skoraj vsako leto se mi to zgodi!

gospod je napisal/a:

Jaz sem ga dal 400g/100l pa sem malo požgal najmlajše poganjke. Madona, skoraj vsako leto se mi to zgodi!

V http://www.kmetzav-mb.si/vinogradnistvo%201%202011.pdf piše, da bi naj bila 2% koncentracija žveplenega pripravka. Po mojem si falil fazo razvoja vinske trte. Proti pršici v tem času ne boš dovolj učinkovit z žveplom.
Vsa škropljenja se pač moraš odločati precej na slepo in vnaprej. Če bi vedel vreme za en mesec naprej, bi bilo vse bistveno lažje. Jaz pač proti črni pegavosti nisem škropil že eno desetletje in gre. Je pa riziko... Te bolezni niso od muh.
Proti pršici sem včasih ob prvem škropljenju dodal demitan. Ampak mislim, da je to dražje in okoljsko bolj sporno kot če bi en mesec prej uporabil žveplo.

Nekaj že dalj časa razmišljam; Imam dva vinograda. En vinograd je na vzhodni legi, drug vinograd pa je obrnjen na jug. Ampak zmeraj se mi ta "ožig" pojavi v vinogradu, ki je obrnjen na vzhod. Kaj mislite, ali bi za to ožiganje, lahko bila vzrok jutranja rosa na poganjkih, ki jo ob vzhodu takoj obsije sonce. Ta rosa, po mojem, lahko deluje kot nekakšna naravna leča in pojača sonce, pa morda zato pride do nekakšne čudne reakcije v kombinaciji s žveplom. Vzhodni vinograd je tudi manj "zračen", ker leži bolj v zaveterju zato mislim, da je tudi bolj občutljiv na razne bolezni za razliko od južnega vinograda, ki pa je dosti bolj prevetren in zato že suh preden se sonce upre vanj. Ne vem, samo razmišljam, ker mi je res čudno, zakaj se v enemu vinogradu mladice požgejo v drugemu pa ne..
Zmeraj škropim popoldne, tako na južnem, kot tudi na vzhodnem vinogradu in v obeh vinogradih škropim z istimi pripravki in enako koncentracijo.

Rosa je res problem...je tudi glavni vzrok za peronosporo. Ko je suša je veliko manj te bolezni.
Tudi sam opažam, da del vinograda, ki je bolj v dragi veliko slabše uspeva, ker se rosa dleje zadržuje in je slabše prevetren.

Kaj bo s trtami, ki jih je letos pozeba uničila? Bodo drugo leto normalno odgnale ali se bodo posušile?
Imamo še kar nekaj samorodnice v dolini v naših koncih.

A pozebo ste imeli letos? Kje to?
Sicer pa, trte, ki so letos pozeble bodo spet odgnale in to še letos, le pridelek bo bolj mizeren. Spomladanska rez naslednje leto pa bo tudi morala bit drugačna, ker letošnji poganjki pač ne bodo ponovno povsod odgnali na željenih mestih in ne bodo takšni, kot je bilo letos zastavljeno in zamišljeno.

Okolica Dragatuša pod 200 mnv je bila pozeba...tudi jabolk bo letos bore malo
V bistvu je na tej višini samo šmarnica. Ostalo imamo višje in lepo odganja

Po mojem imate šmarnico zato tam, ker so ljudje nekdaj ugotovili, da to preživi.
Pri nas se vsako leto nižje selijo vinogradi, ker resne spomladanske pozebe ni bilo že mnogo, mnogo let. Stari ljudje pa vedo povedati, da je znalo pogosto zmrzniti še v maju (ledeni možje).