Se popolnoma strinjam!!!

A skupno je možnih 145 točk kar pomeni da teh 15 prekmurskih dodatnih predstavlja 10% bonusnih točk. (živinoreja in med 2010).

Je pa tudi prekmurski prašič ceniejši.......

Saj ne bo nihče na glas povedal ampak z nekimi "subvencijami" želijo izluščiti tistih par kmetij, ki bodo vse to obdelale in na ta način seveda uničijo vse drugo...In ti vsi "drugi" bodo morali pristati na plečih države, saj je nova delovna mesta utopično pričakovati prav zaradi take intenzivikacije proizvodnje na vseh sektorjih. Še par let nazaj se je veliko tega ročno delali, danes je vse avtomatizirano in to se na zavodu za zaposlovanje tudi pozna.


Nekdo je omenil, da ni dobil odobrene vloge za gradnjo hleva...to je šele žalostno! Nekdo se odloča za osebni življenski in tudi nacionalni projekt izboljšanja samooskrbe, pa za to ne dobi odobritve, po drugi strani pa se sprašujejo kako obdržat živinorejske kmetije... Katastrofa! Za take projekte bi moral bit pa poseben pristop. Z takim odnosom bodo bodo morali čez nekaj časa zastonj hleve ponujati..

Simon MS je napisal/a:

A skupno je možnih 145 točk kar pomeni da teh 15 prekmurskih dodatnih predstavlja 10% bonusnih točk. (živinoreja in med 2010).

Skupno bi te točke lahko gledal, če bi jih imeli možnost dobiti vsi. Tako pa imajo eni teh 14 točk že zagotovljenih, zato moraš minimialno št. točk. Pa saj to ni največji problem. So drugi večji problemi drugje.

LP

Simon MS je napisal/a:

A skupno je možnih 145 točk kar pomeni da teh 15 prekmurskih dodatnih predstavlja 10% bonusnih točk. (živinoreja in med 2010).

no pa izračunej koliko % predstavlja 15 točk pri 60!!

O tem kako super pogoji za kmetovanje so v Prekmurju bi se dalo diskutirati. Mislim, da tisti ki ne živite ne tem obmučju ne poznate vseh razmer, kot mi ne poznamo vseh razmer pri vas. Se strinjam, da je določen del, kjer so res ugodni pogoji za poljedelstvo, in so nekatere kmetije, ki imajo stvari urejene kot je treba (velikost kmetije, zaokrožena zemljišča itd..)in so lahko bolj konkurečne kot katere kmetije na drugem območju Slovenije. Je pa tudi veliko območij v prekmurju, kjer pogoji niso nič boljši kot naprimer na kakem dolenjskem. Poglejte si samo območje Goričkega, potem so predeli, kjer je ravnica, pa je tako peščena zemlja, da je vsako drugo leto skoraj suša, spet drugje je velike zemlje, ki jo je v bolj vlažnem letu skoraj nemogoče za obdelat (primer prejšnje jeseni). da ne govorimo od razdrobljenosti zemljišč. Sam poznam kar nekaj kmetij ki obdelujejo sicer okrog 100 ha, kar se sliši veliko. Obdelujejo pa to površino na 200 parcelah in še več. Kako zgleda tu z stroški??? gerki, analize, gnojilni, delovna opravila, premiki strojev itd.????
Poleg vseh teh stvari imamo v prekmurju še eno največjih stopenj brezposelnosti, posledično nizko kupno moč, najnižje cene kmetijskih pridelkov, katastrofalno starostno strukturo kmetij,v upadu so praktično vse panoge živinoreje, itd...
Na ravnici prav tako nimamo ne ven koliko možnosti turizma ali dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (kaj boš pokazal turistu na ravnici in v strnjenem naselju). Ne jemljite to izjavo kot generalno za celotno prekmurje, izjeme prav gotovo obstajajo, vendar mislin da ni pogojev, da bi se s tem lahko ukvarjala masa kmetij.

Sicer pa je ta debata značilna za Slovenijo in sem ob prebiranju nekaterih vaših prejšnjih izjav postal zelo razočaran. Kot v vsaki stvari se kmetje namesto, da bi stopili skupaj in zahtevali od države, da nameni za kmetijstvo več sredstev in ustvari pogoje po celotni sloveniji, da bomo lahko od kmetijstva preživeli vsi se raje spravimo drug na drugega. Po načelu vzemite njemu in dajte meni.

v razpisih bi mojem morali vsekakor imeti prednost v prvi vrsti dobri projekti, ki bi zagotavljali dolgoročno preživetje kmetije, mladi prevzemniki oz. nasplošno mlajši kmetovalci ( kolikor nas je sploh še ostalo), ki imajo ideje in voljo do kmetovanja. Vsekakor prednost tisti, ki od tega živijo, predvsem družinske kmetije(kjer živi več članov kmetije od kmetijstva) in ne tisti ki jim le kmetijstvo kot dodatna dejavnost k službi. Upoštevati bi se pa moralo tudi to, da bi imeli prednost tisti, ki še niso dobili sredstev.
In kot je že SimonMS povedal, katastrofa je, da ne dobi sredstev nekdo, ki se odloči za gradnjo hleva. Ker to pa je res izbira za način življenja in ne le kmetovanje kot služba.

Upam, da mojega pisanja ne boste spet vzeli, kot podlago za prepiranje. hotel sem samo izraziti svoje mnjenje, glede tega, da ne sodimo kmetovanja na drugem koncu slovenije,če ga ne poznamo. In namesto, da se prepiramo komu več vzeti in več dati, bi bil že čas, da bi vsi stopili skupaj kot to naredijo kmetje v Franciji, nemčiji in celo Hrvaškem. To je samo moje mneje, vsak pa ima pravico do svojega.

Edini pravičen način za izdelavo kriterija kakovosti zemljišč bi bil na ravni GERKov. Ne občin, ne pokrajin itd. Pri nas je na 1 km razlika taka, da je skupaj 100 ha na ravnini, čez 1 km pa je vse vrtačasto itd. Ista KO. Tako da je sistem regij sigurno krivičen. In sigurno je tako, kot si napisal, Danek. Vedno se obkladamo eden drugega, kako ima drugi dobre pogoje. Ampak resnica je verjetno nekje vmes - vsak ima na kmetiji dobre in slabe parcele. Tako da je tu po moje lahko neskončna debata...
Problem je določiti kriterije, ker je takoj kdo, ki mu niso všeč. Da bi vzpostavili to na raven GERKov, bi pa rabili veliko sredstev pri današnji učinkovitosti državnih služb. Dolgoročno pa bi po moje seveda to bilo najbolje.

Danek je napisal/a:

O tem kako super pogoji za kmetovanje so v Prekmurju bi se dalo diskutirati. Mislim, da tisti ki ne živite ne tem obmučju ne poznate vseh razmer, kot mi ne poznamo vseh razmer pri vas. Se strinjam, da je določen del, kjer so res ugodni pogoji za poljedelstvo, in so nekatere kmetije, ki imajo stvari urejene kot je treba (velikost kmetije, zaokrožena zemljišča itd..)in so lahko bolj konkurečne kot katere kmetije na drugem območju Slovenije. Je pa tudi veliko območij v prekmurju, kjer pogoji niso nič boljši kot naprimer na kakem dolenjskem. Poglejte si samo območje Goričkega, potem so predeli, kjer je ravnica, pa je tako peščena zemlja, da je vsako drugo leto skoraj suša, spet drugje je velike zemlje, ki jo je v bolj vlažnem letu skoraj nemogoče za obdelat (primer prejšnje jeseni). da ne govorimo od razdrobljenosti zemljišč. Sam poznam kar nekaj kmetij ki obdelujejo sicer okrog 100 ha, kar se sliši veliko. Obdelujejo pa to površino na 200 parcelah in še več. Kako zgleda tu z stroški??? gerki, analize, gnojilni, delovna opravila, premiki strojev itd.???? Poleg vseh teh stvari imamo v prekmurju še eno največjih stopenj brezposelnosti, posledično nizko kupno moč, najnižje cene kmetijskih pridelkov, katastrofalno starostno strukturo kmetij,v upadu so praktično vse panoge živinoreje, itd... Na ravnici prav tako nimamo ne ven koliko možnosti turizma ali dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (kaj boš pokazal turistu na ravnici in v strnjenem naselju). Ne jemljite to izjavo kot generalno za celotno prekmurje, izjeme prav gotovo obstajajo, vendar mislin da ni pogojev, da bi se s tem lahko ukvarjala masa kmetij. Sicer pa je ta debata značilna za Slovenijo in sem ob prebiranju nekaterih vaših prejšnjih izjav postal zelo razočaran. Kot v vsaki stvari se kmetje namesto, da bi stopili skupaj in zahtevali od države, da nameni za kmetijstvo več sredstev in ustvari pogoje po celotni sloveniji, da bomo lahko od kmetijstva preživeli vsi se raje spravimo drug na drugega. Po načelu vzemite njemu in dajte meni. v razpisih bi mojem morali vsekakor imeti prednost v prvi vrsti dobri projekti, ki bi zagotavljali dolgoročno preživetje kmetije, mladi prevzemniki oz. nasplošno mlajši kmetovalci ( kolikor nas je sploh še ostalo), ki imajo ideje in voljo do kmetovanja. Vsekakor prednost tisti, ki od tega živijo, predvsem družinske kmetije(kjer živi več članov kmetije od kmetijstva) in ne tisti ki jim le kmetijstvo kot dodatna dejavnost k službi. Upoštevati bi se pa moralo tudi to, da bi imeli prednost tisti, ki še niso dobili sredstev. In kot je že SimonMS povedal, katastrofa je, da ne dobi sredstev nekdo, ki se odloči za gradnjo hleva. Ker to pa je res izbira za način življenja in ne le kmetovanje kot služba. Upam, da mojega pisanja ne boste spet vzeli, kot podlago za prepiranje. hotel sem samo izraziti svoje mnjenje, glede tega, da ne sodimo kmetovanja na drugem koncu slovenije,če ga ne poznamo. In namesto, da se prepiramo komu več vzeti in več dati, bi bil že čas, da bi vsi stopili skupaj kot to naredijo kmetje v Franciji, nemčiji in celo Hrvaškem. To je samo moje mneje, vsak pa ima pravico do svojega.

pa še vedno ne vidm zakaj da bi v prekmurju dobili 15 točk več?! načelo vzemite njemu in dajte meni?? komu so pa uzeli(vam?) in komu dali potem??

Boš verjetno moral preštudirati zakon o prekmurju, da dobiš pravi odgovor.

http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042438144

Citiram:

Med razočaranimi je tudi kmet Borut Bartel iz Dolenjega Kamenja pri Novem mestu. Prepričan je, da je do nepovratnih sredstev za posodobitev kmetije - gradnjo hleva za govedo - upravičen, saj jih še nikoli ni dobil. "Samo za pripravo vloge sem odštel 76.000 evrov," poudarja Bartel, "zdaj sem pa ostal brez denarja."

Ta podatek drži? 76.000€ za pripravo vloge?

Poznam enega, ki je za dokumentacijo in dovoljenja odštel 35.000€. Projekt pa vreden 450.000€. Za hlev. In je popušil na razpisu. Kakšen megalomanski hlev bi potemtakem imel kmet Bartel? To ni več kmetijstvo, to je industrija. Zakaj kmetijsko ministrstvo daje denar za farme in ne družinske kmetije?
Počasi ugotavljam, da so ti razpisi samo izkrivljanje dejanskega stanja. Če imaš točke, pa srečo, ti država časti pol hleva, če ne, pa si nekonkurenčen in adijo. Kmetje, ki dobijo oz. želijo dobiti sredstva, projekte predimenzionirajo, ker če že kandidiraš, izpuli čimveč od države; ko je stvar postavljena in je treba hlev napolniti do konca, da se krediti odplačujejo, takrat pa v boj za zemljišča, delo 25 ur dnevno in cmerjenje po televiziji, kako je za kmeta težko in kako je država mačehovska.

Adijo pamet.