http://www.siol.net/gospodarstvo/2011/04/slovenija_proizvodnja_sladkorja.aspx

Zjokal bi se. Samo itak ne bo nič pomagalo. Kako so bili vsi pametni o nevzdržnosti proizvodnje sladkorja pri nas. Kaj pa sedaj, ko ga moramo kupovati 2x dražje??? Vsaka centralizacija moči (beri zapiranje manjših obratov) je SLABA za potrošnika in oskrbovalca s surovino. Pa naj bo kjer koli. Katastrofa. Še ena od mnogih pri nas.

"Slovenija je za zapiranje proizvodnje v Ormožu prejela 38 milijonov evrov sredstev, od tega so dejansko 35 milijonov dobili tuji lastniki tovarne v Ormožu."

Škoda besed za našo politiko,verjetno je bilo komu v interesu da se v Ormožu zapre,kmetje ki so imeli stroje in opremo za peso pa naj se znajdejo,kakor vedo in znajo.

Seveda je bilo v interesu. Vsak biznis, ki se dela na državni ravni, pomeni provizijo za prisklednike (uradno ali pa ne uradno, po možnosti pa oboje).

_toni je napisal/a:

Seveda je bilo v interesu. Vsak biznis, ki se dela na državni ravni, pomeni provizijo za prisklednike (uradno ali pa ne uradno, po možnosti pa oboje).

Verjetno je bila provizija tiste 3 mio., ki jih ni dobil tuji lastnik...

No, nekaj denarja smo dobili pridelovalci na ta račun. Ne vem točno, koliko, nekaj je pa bilo. Za nič proizvodnje bolje kot nič, samo to je bil seveda samo pesek v oči. Učinki so zelo negativni na celotno slovensko gospodarstvo. No, pa saj pridelave in predelave v Sloveniji itak ne pridelujemo.

Če sprašujete o interesih, vprašajte direktorje kmetijskih zadrug, ki so svoje deleže prodajali Nizozemcem, zato da so pokrili lastne izgube. Od takrat naprej smo bili samo še podizvajalci (da ne napišem hlapci) za tujce.
Ukinitev pa je bila v interesu starih članic - razen če mislite, da je naključje, da so skoraj vse zaprte tovarne v novih članicah - in so pač zlobirale tak ukrep, zato da so ohranile svoje tovarne. Naj se ve kdo kaj velja v EU.

Se mi zdi trapasto, da se povsod kritizira Holandce, ki so pač naredili dobro potezo, poceni kupili in dobro prodali eno tovarno.

Podatki, ki se pa res pomembni so:
od koga, kako in za koliko so kupili deleže v TSO?

Ima Peter_28 kar prav, ko pravi, da so deleže prodala poslovodstva zadrug, kupnina se je pa najbrž v kratkem času 'požrla' v plačah.

V pomoč pri bodočem delu vseh skupaj bi bila pa lista imen oseb, ki so kot direktorji KZ-jev to predlagali in članov UO-jev, ki so to 'požegnali'.

Imam močan občutek, da so večinoma isti ljudje trenutno močno aktivni pri organiziranju nakupa LM.

Od mojega nekdanjega doma je bil dimnik sladkorne tovarne edina stvar, ki sem jo v Ormožu videl s prostim očesom... Poznal sem dosti ljudi, ki so bili tam zaposleni itd...
Ampak to je nepomembno. Bistvo problema je, da so lastniki pač gospodarili z lastnino, ki menda nikoli ni bila v izgubi, kakor pač so.
Prvi in verjetno edini problem so zadruge. Ne znam si predstavljati, da bi zadruge iz socialističnih časov lahko delale uspešno še danes. Kmetje ne čutijo prave pripadnosti tem zadrugam. Kadar je cena OK, prodajo preko zadruge, kadar je drugje za cent boljša pa drugje. V osnovi bi se moral kmet čutiti lastnik zadruge. To pa pomeni podobno kot z ženo. Tudi, če se ti kak dan zameri, ne letiš k drugi kikli. S starimi zadrugami, kjer si hočeš nočeš moral biti član, to ni možno doseči. Obstoječe je najbolje podreti in zgraditi novo. Zadruga je po mojem načeloma težko dober lastnik večjih predelovalnih objektov. Kaj je njen interes v tem primeru? Ali da bo tako podjetje čimbolj uspešno ali da bodo člani prodali pridelke po maksimumu? Ti dve stvari sta si v nasprotju. Kaj je bilo v interesu kmeta, ki je bil preko zadruge solastnik sladkorne tovarne? Da bo peso čim dražje prodal ali da bo imela tovarna čim večji dobiček in bo dobil dividende (če bi jih)... Kaj je v interesu kmeta, ki peso prideluje, in kaj v interesu takega, ki je ne, sta pa v isti zadrugi in z enakimi deleži?
Te stvari se žal preprosto izključujejo... Rabimo močne zadruge s člani, ki se čutijo latnike zadrug. Jaz mislim, da tega v Sloveniji ni. Glede na obseg pridelave rabimo mogoče samo eno zadrugo. Taka bi pomenila nek faktor v pogajanjih. Nekdo, ki bi do mlekarn nastopil kot edini prodajalec slovenskega mleka, bi verjetno bil nek faktor v pogajanjih...