Če bi bil iskren cilj rešiti kmetije, bi to že davno storili. Ne pa 20 let govorili ''danes začnemo delat''.

Marsikatera izjava o reševanju kmetijstva (malega kmeta) je izrečena z figo v žepu.... Verjamem, da nikogar ne skrbi za malega kmeta!

Ko bomo izginili majhni kmetje, ste na vrsti srednji. Na žalost. Država pa kar pridno dela na tem.

Čeprav ne podpiram raznih razpisov, ker sem bolj na tem, da naj vsak pridelovalec toliko zasluži s prodajo, da bo lahko mirno investiral v posodobitve in normalno živel, kar je na žalost iluzija, so nujno potebni, vendar se skrbi trenutno za srednje in velike kmete, saj so pogoji napisani tako, da majhni ne pridemo zraven. Majhna kmetija ima vsakega malo, malo travnikov, malo njiv, malo pašnikov, malo gozda, potem pa ne dosežeš primerljivih površin. Zakaj ne napišejo, da za vsak ha pripada npr. 5 k€, tako bo vsak upravičen do sredstev. Stoški se večajo obratno sorazmerno z velikostjo kmetije. Stroj za vse stane enako, če gledamo ceno, vendar se nekomu, ki obdeluje npr. 20 ha prej obrne kot tistemu, ki obdeluje 4 ha.

Verjetno bom sedaj deležen kritik vseh, ki obdelujete večje površine, vendar postavite se v našo kožo, ki kmetujemo z veseljem in tudi zato, ker moramo, ker so naše površine premajhne, da bi jih kdo od večjih vzel v najem. Poleg tega so pa ponavadi še takšne, da jih ni mogoče obdelati izključno strojno in je potrebno včasih tudi malo zavihati rokave in kaj na roke pokosit in pograbit ali pa okopat na njivi.

lp

@cebelar5: Se strinjam z napisanim. Ponavadi pri razpisih sredstva dodelijo tistim kmetijam, ki so že tako ali tako ekonomsko razmeroma močne. Dober predlog bi bil, da bi do npr.10ha površin dodelili določen znesek na hektar (npr. od 1000 eur naprej) za nakup strojev, oz. posodobitve proizvodnje. Za večje pa bi še naprej veljali sedanji pogoji. Stroški razpisa bi morali biti za manjše temu primerno enostavnejši( brez poslovnih načrtov in podobno). Če npr. traktor za takšno kmetijo stane 30.000eur brez ddv, bi pri 10ha dobili najmanj 10.000eur.

Trenutno se najbolj podpira tržno usmerjene kmetije, ki so prisiljene tekmovati z razvitimi kmetijami v starih članicah evropske unije. Ekonomija take kmetije sili, da iz določene površine pridobi čimveč, kar marsikdaj privede do oporečnosti tako pridelane hrane.

Pri manjših kmetijah, ki večinoma ni glavna dejavnost pa intenzivnost proizvodnje ni bistvenega pomena. Zato bi bilo pametneje, če bi podpirali tudi manjše kmetije, kjer ljudje niso odvisni samo od tega dohodka. Ti lahko kmetujejo bolj okolju prijazno, kar pa po drugi zahteva več ročnega dela.

Se skoraj strinjam, le o primerljivih površinah nisem ravno dobro razumel - ravno zato so primerljive površine, da se lahko iz vseh površin izračuna. Ne moreš primerjati ha gozda ali pa ha sadovnjaka po dohodku. To je preračun, da se da vse vključiti in nima nihče bistvene prednosti po površinah, torej ni nič slabše, če imaš 40 ha gozda ali pa 10 ha njiv (če se prav spomnim faktorja), pač princip je nekako takšen.

Res je, da je kakovost hrane obratno sorazmerna z intenzivnostjo. Je pa vložek energije za enoto proizvoda na intenzivnih kmetijah manjši. Če nekako potegnemo črto, je vpliv na okolje pri vsakem kmetovanju tudi slab, le da je pri intenzivnem več kemikalij, pri ekstenzivnem pa večja poraba energije. Država je seveda v precepu: kako povečati pridelavo hrane, če pa vemo, da bo kakovost padla. Torej je treba podpirati oba sistema.

Sem pa absolutno za, da bi se morale subvencije na površino z velikostjo kmetije zmanjševati. Ali te ali pa da je višji delež sofinanciranja za manjše kmetije oz. da se velikost kmetije ne upošteva pri izračunu točk. Samo to potem spet spodbija spodbujanje konkurenčnosti. V nobenem primeru ni enolično jasno, kaj bi bilo bolje. Vsaj po moje.

_toni je napisal/a:

Se skoraj strinjam, le o primerljivih površinah nisem ravno dobro razumel - ravno zato so primerljive površine, da se lahko iz vseh površin izračuna. Ne moreš primerjati ha gozda ali pa ha sadovnjaka po dohodku. To je preračun, da se da vse vključiti in nima nihče bistvene prednosti po površinah, torej ni nič slabše, če imaš 40 ha gozda ali pa 10 ha njiv (če se prav spomnim faktorja), pač princip je nekako takšen.

Glede primerljivih pvršin sem imel v mislih, da moraš imeti npr. 3 ha primerljivh površin. Zato pravim, da bi bilo bolj pošteno, da bi se dala določena vsota za vsak ha primerljive površine. Sicer pa nima nič proti temu, da se preračunava v primerljive površine. 1ha njive = 2 ha travnikov = 0,25 ha vinograda ali sadovnjaka itd.

Malo me jezi, ker sem se mislil prijaviti na en občinski razpis in me primerljive površine j***jo, za čebelarstvo pa ni predvidenih sredstev, kjer bi pa zagotovo prišli zraven

lp

Do sedaj kar ste povedal, je kar res... SAMO za 4 ha obdelovalne površine ne rabiš traktorja za 30000€ in pa 4,5 m zgrabljalnik, pa 3m rotobrane itd. to vse narediš z imt-jom ipd., za katerega imaš v prvi vrsti denar za vzdrževanje in pa sorazmerno nizke obratovalne stroške. Kolikor boš imel nove stroje, vsaj kar se trakotojev tiče letno vzdrževanje drago nanese in to so samo še dodatni obremenjevalini stroški kmetije, ki jih ne bi smelo biti. Seveda ti si boš vse to nekako privoščil, vendar boš potem spet vpil, da je premalo denarja in ga potrebuješ, da boš sploh obstal. V Sloveniji manjka predvsem zdrave logike. Poznam veliko primerov, ki so tudi tipični, da se nabavlja stroje, ki so preveliki in predragi, vendar vseeno nekako shajajo imajo pa cca.15 ha zemlje, mehanizacijo pa tako da brez problema obdeljue 40-50ha.... In ta ponovno vpije da premalo zasluži da bi lahko normalno shajal, človek božji, kdo ti je pa rekel da rabiš traktor za 70k€, pa tako kosilnico, pa nakladalko, pa kiparco itd. In to je pač tako pri nas. In točno taki kmetje pri nas tudi povzročajo, da vsi skupaj tonemo zaradi njih, ker je vedno treba nekoga šlepati pa dajati denar, izkoristek od tega je pa dosti slabši, kot pa če bi se denar dajal nekim že razvitim kmetijam, kjer bi z tem denarjem samo še povečeval produktivnost.......
JAz sem videl pri sebi doma.... imam 7ha obdelovalnih površin, donosnost je bila minimalna oziroma nič, zato sem enostavo spraznil hlev, zemljo pa dal v najem in je problem rešen... Ker služba pa hobi kmetija ne gresta skupaj...... ALi eno ali drugo, pa bi bili mnogi problemi rešeni... ČE bi pa prišli spet nazaj tisti časi, ko si si sam vse pridelal, pa dejansko prišpral denar, pa pač zemljo vzamem nazaj in jo jaz naprej obdelujem, do takrat pa tako kot je.

Res je. Nekateri mislijo, da jim bo 20 ha poplačalo traktor za 70.000, pa še enega za 40.000, pa nakladalko za 30.000 itd. to enostavno ne gre. Dejstvo je, da se da tudi na manjši kmetiji shajati, tako, kot si rekel. Samo ne moreš si privoščiti vse najnovejše tehnologije. Precej novejšo kot je pa IMT, pač. IMT je sicer zelo dober, praktično neuničljiv traktor, samo ko si na njem 3 ure, te vse boli. Veliko bi rešil že spodoben sedež, ampak kam ga boš dal... pa namontiral... Absolutno se zelo strinjam, da nekateri tako jamrajo, da se nič ne splača, pa ima denarja v strojih za 15 let uslug ali za brez problema obnoviti hlev, živina pa crkuje, ker je najbolj važno, da ima on Fendta. En podoben primer poznam v bližini. Zelo žalostno. Pa sigurno ni edini.
Nimam popolnoma nič proti Fendtu, vem pa, da si ga na naši kmetiji ne moremo privoščiti. Čeprav je želja prisotna Kaj veš, mogoče pa bo kdaj. Na silo pa definitivno ne.

Točno tako.... Samo, kot si rekel na silo ne... pa bi se stvari kako drugače obračale... Drugače pa ne rečem, če je denar in pa želja zakaj pa ne!!! Samo če si pa vedno tam tam, da samo moliš da se ne bo kaj pokvarilo, ali pa obrabilo, je pa popolnoma brez veze sploh kar koli delat, ker ti samo živce pije. Pa da ne rečemo da je treba hlev obnoviti, ali pa streho popravit, pa nafta pa maziva, olja, ki gredo tako v nebo, da bo treba resno razmišlati, kako in na kakšen način stroške minimalizirati in pa maxmalizirati dobiček, to je po mojem mnenju naloga za magisterij....... tako ne bo šlo dolgo časa, mleko pa taka cena kakeršna je.... pa je čisto vseeno ali je nafta poceni ali draga, če je elektrika poceni ali draga....potem pa se te znebijo, ko pravijo da je cena mleka fiksna in se ne more spreminjati glede na stroške pridelovanja.. In to spet udari pa malih kmetih in kot sem rekel rešuje samo kvantiteta in ne kvaliteta, kar je žalostno ampak resnično in se je treba s tem sprijazniti.

Ja, pa tudi cene žit so tako negotove, da ni za nikamor. In ne vidim razloga, da bi šle dolgoročno dol. Vsi inputi se dolgoročno dražijo, cene (konkretno) mleka pa padajo. Kam to pelje? Po moje bo treba, kot sem že napisal enkrat v čvekalnici, ali pa celo v tej temi, nekoliko zmanjšati mlečnost in več mleka prirediti na paši, ne pa izgubljati €€€ s trošenjem energije za skladiščenje in sušenje krme, potem pa razvoz gnoja in seveda izkoristiti pašo brez izgub ob konzerviranju. Mlečnost zmanjšati zato, da ne bo treba (ali pa minimalno) dokupovati močne krme. Prepričan sem, da se večji delež krme za vzdrževanje pri nižji mlečnosti krepko povrne z nižjimi stroški za pridelavo krme in obdelovanje površin, pa manjši stroji so, več časa imaš itd. Tako da na koncu prideš do zaključka, da je bilo 50 ali več let intenzivnega razvoja mlečnih pasem na kožo pisanih industriji strojev in opreme, ljudje imamo pa čedalje več dela in gradimo hleve, ki so kot bunkerji. Zakaj že... osebno sem prišel do zaključka, da ta zakaj nima odgovora na realni bazi, ampak je bolj kot ne izgovor za neke druge, ''višje'' cilje.

Malo izven teme video, ampak glede na to, da je to splošna tema, po moje ni tako hudo lahko pa moderatorji to prestavite v čvekalnico.