strojnik je napisal/a:

Leteče podgane-vrane? Ima to samo s folijo pokrito, ali ima tudi mrežo?

samo navadna črna PVC folija

tomaz.sojer je napisal/a:

strojnik je napisal/a: Leteče podgane-vrane? Ima to samo s folijo pokrito, ali ima tudi mrežo? samo navadna črna PVC folija

Malce neodgovorno, če mene vprašaš. Mi imamo 3Xfolijo + zemlja, pa se vranam uspe prebiti čez in gre kar hitro za trosilec silaže preč.

strojnik je napisal/a:

tomaz.sojer je napisal/a: strojnik je napisal/a: Leteče podgane-vrane? Ima to samo s folijo pokrito, ali ima tudi mrežo? samo navadna črna PVC folija Malce neodgovorno, če mene vprašaš. Mi imamo 3Xfolijo + zemlja, pa se vranam uspe prebiti čez in gre kar hitro za trosilec silaže preč.

ja sej tut men se tko mal zdi ,ampak tko ma že 20 let pa ni blo tega ,ker je to letos prvič

Pri nas imamo tudi samo eno folijo (+stenska folija) in povrhu pesek pa ni nobenih problemov s plesnenjem, razen če kakšne miši naredijo kako luknjo, v tem primeru ti pa tudi 3 folije ne pomagajo.

Pomaga pa od profarma zaščitna mreža.

Res pomaga? Pri nas so tudi miši strašno pridne, brez da bi jih najeli, odprejo silos.

FFarmer - imate pesek po celi površini?

_toni je napisal/a:

FFarmer - imate pesek po celi površini?

Po robovih bolj na debelo in po celotni površini, po sredini pa ne po celi površini. Ko se silos odkriva pa je za mestom odvzema pesek po celotni površini, da se silaža ne greje. Tole sliko sem mel na računalniku (se bolj približno vidi):

Aha, razumem, hvala. Mi smo včasih imeli tehnologijo pokrivanja tako, da smo dali na začetku in koncu pesek, ob strani vreče, po sredini pa obrezke smrek (''krajevce'') na razdalji 30 cm in na vsako desko kvader, tako da je bila celotna površina obtežena. S tem je precej dela, zato smo krajevce odpustili in zaposlili stare gume. tako so sedaj razporejene približno na 1m po foliji. Vedno damo folijo ob steni (navadno) in povrh novo, preko vsega pa tisto, ki je bila prejšnje leto nova - na silaži. Torej pokrivamo 2-plastno + stenska folija, ki pride zapognjena noter pod obe foliji.

Zanimivo oz. bedasto se mi zdi, da se notri,nižje od polovice višine silaže, delajo plesnive kepe. Oz. trenutno so nekje na višini 30 cm od tal, v eni plasti. Ne bi rekel tik pod folijo, ampak so globoko v silaži. Na vrhu pa praktično ni odpada, le na vogalu malenkost, ampak to je zanemarljivo. Kakšno vezo ima tista plast, oz. v čem se razlikuje od drugih, ne bom nikoli vedel. Kar nekaj. Pa še to je zanimivo, da ne plesni sproti, ampak je že plesnivo od prej (kepe so popolnoma hladne). Nobene logike. Posledice: 3x daljš čas odvzema silaže, ker je treba vse premetavati na sito (mrežo), da kepe zletijo ven.

Ima kdo kakšno izkušnjo s podobnimi pojavi?

_toni je napisal/a:

Aha, razumem, hvala. Mi smo včasih imeli tehnologijo pokrivanja tako, da smo dali na začetku in koncu pesek, ob strani vreče, po sredini pa obrezke smrek (''krajevce'') na razdalji 30 cm in na vsako desko kvader, tako da je bila celotna površina obtežena. S tem je precej dela, zato smo krajevce odpustili in zaposlili stare gume. tako so sedaj razporejene približno na 1m po foliji. Vedno damo folijo ob steni (navadno) in povrh novo, preko vsega pa tisto, ki je bila prejšnje leto nova - na silaži. Torej pokrivamo 2-plastno + stenska folija, ki pride zapognjena noter pod obe foliji. Zanimivo oz. bedasto se mi zdi, da se notri,nižje od polovice višine silaže, delajo plesnive kepe. Oz. trenutno so nekje na višini 30 cm od tal, v eni plasti. Ne bi rekel tik pod folijo, ampak so globoko v silaži. Na vrhu pa praktično ni odpada, le na vogalu malenkost, ampak to je zanemarljivo. Kakšno vezo ima tista plast, oz. v čem se razlikuje od drugih, ne bom nikoli vedel. Kar nekaj. Pa še to je zanimivo, da ne plesni sproti, ampak je že plesnivo od prej (kepe so popolnoma hladne). Nobene logike. Posledice: 3x daljš čas odvzema silaže, ker je treba vse premetavati na sito (mrežo), da kepe zletijo ven. Ima kdo kakšno izkušnjo s podobnimi pojavi?

Ste silos naredili v enem kosu, ali ste ga več dni ali celp zapirali in potem odpirali? Lahko je tudi da je bilo nekaj časa ob strani premalo potlačeno in se kasneje to težko popravi... bolj besede v prazno...

Ne, ravno v tem je problem. Sicer smo en dan pripeljali 3 prikolice, ker je njivo prežel en s čelnim kombajnom, drugi dan smo pa naprej. Lani je bil to vzrok, kot si rekel - strojnik, vendar smo prvi dan pripeljali 20 prikolic, drugi pa samo 4. Seveda je na vrhu slabše stlačeno in rezultat je bil grozen. Ampak letos je plast plesnivih kep 20 cm (okoli 3 prikolice) višje kot pa je bila višina koruze v silosu 1. dan (upam, da sem razumljivo napisal). Bom za vsak slučaj bolj eksplicitno napisal: 1. dan popoldne: 3 prikolice, naslednji dan 20 prikolic, nekje na višini 6. pripeljane prikolice so te kepe. Če bi bilo to povezano, sploh razmišljal ne bi, ker pa ni, mi je to zelo čudno. Tlačeno je z univerzalom 550, zadaj bala na vilicah, spredaj 230 kg uteži. Tlačenje je sicer manj intenzivno, kot priporočajo, ampak je problem zaradi višine... če bi lahko, bi z večjim, pa ne gre.
Ne vem, kaj bi to bilo... vsekakor pa ne bomo več silirali 2 dni. Edini problem je prežetje njive- težko je na isti dan, kot je načrtovano siliranje, dobiti še nekoga, da se zapelje čez njivo in jo prežanje...