sej si kar prav povedal.
mi decembra nismo delal praktično nič, edino ostanke od hmelja smo zvozili od doma na deponijo, kjer delamo kompost.

tudi januar je bil precej "len", ampak februarja smo pa kar zagrabili, trenutno se pripravljamo na popravljanje žičnic (menjave telegrafnic in sider) marca pa začnemo na polno.
je pa res, da je fajn bit hmeljar, ker lahko tudi poleti odideš za kakšen teden na morje brez skrbi, seveda le pod pogojem, da imaš ves hmelj pošprican in ustrezno obdelan.

Luksi, nekaj se že dalj časa sprašujem. Jaz kot živinorejec moram po nitratni direktivi imeti dovolj veliko jamo za gnojevko, ter pokrito gnojišče oz. zbiralnik za gnojnico spodaj?

Kako je s tem pri hmeljarjih, saj opažam, da ostanke hmelja kar na kupe vozite?

@MasseyFerguson

Gre za zelo intenzivno in občutljivo kulturo, pri kateri se začne delo od konca februarja pa do poznih jesenskih dni, če dodam še razna vzdrževalna dela, postavljanja in obnavljanja obstoječih objektov, nasadov potem lahko rečem da zimo preživimo kolikor toliko mirno. Je pa čas med letom toliko bolj pester, saj je vse tempirano in podrejeno raznim pogojem, od priprav na dobro organizacijo in pravočasno obdelavo površin, do postrojenja, zaščite s FFS, suše posledično namakanjem, vremenskim ujmam (zavarovanje proti temu v večini ni možno oz. so zelo zanimivi pogoji), do zadostne pomoči tuje delovne sile (moram izpostavit da se na domači kader nažalost nemoremo zanesti). Vključeni smo tudi v intergrirano pridelavo, katera zahteva natančno in dosledno vodenje. Potem pride čas obiranja, najverjetneje veseli del, ko veš da boš pridelke pospravil na varno, pa vendar boš za to moral tri tedne dobro garati in skrbeti za kvaliteto obiranja. Ob koncu avgusta začetku septembra pa pride del prodaje, kateri zadnja leta ni rožnat, gledaš k temu da pokriješ stroške pridelave (3eur/kg), trgovci so izbirčni, trg je prenasičen, dolgoročne pogodbe so slabe, proste količine so veliko tveganje,...
Tako na kratko sem se razpisal, prav je da teče debata in da se stvari objasnijo da ni vse tako posplošeno in rožnato
Nekaj pa seveda priznam, nimamo vsak dan, delovni dan kot živinorejci, a tudi mi smo bili včasih pa nas so razmere vodile v to panogo, kjer lahko rečem da je bilo že boljše, pa vendar mislim da se soočamo trenutno s podobnimi težavami na trgu tako živinorejci in hmeljarji.

Lep pozdrav,

Miha7

Nazadnje urejal/a Miha7 09 Feb 2011 14:53; skupaj popravljeno 1 krat

eric je napisal/a:

Luksi, nekaj se že dalj časa sprašujem. Jaz kot živinorejec moram po nitratni direktivi imeti dovolj veliko jamo za gnojevko, ter pokrito gnojišče oz. zbiralnik za gnojnico spodaj? Kako je s tem pri hmeljarjih, saj opažam, da ostanke hmelja kar na kupe vozite?

Nepoznam zakone, vendar mi hmeljski odpad kompostiramo in zmešamo s hlevskim gnojem, s katerim naslednje leto v jeseni nagnojimo njive.

mi dajemo v kompost za par let, da se tudi vrvica razgradi, v prihodnjih letih imamo namen kupiti stroj za sejanje (ločevanje) vrvice od organskih delov, če bo le financ zadosti in sreča pri razpisu mila (stroj je precej drag, dobiš že hudo dober avto za tak denar)

drugače pa, kot je @miha7 rekel, se ŽAL na slovensko delovno silo NE moremo zanesti, zato tudi najemamo romune, potem pa smo v očeh večine izkoriščevalci in pohlepneži, a o tem v drugi temi.

eric je napisal/a:

Luksi, nekaj se že dalj časa sprašujem. Jaz kot živinorejec moram po nitratni direktivi imeti dovolj veliko jamo za gnojevko, ter pokrito gnojišče oz. zbiralnik za gnojnico spodaj? Kako je s tem pri hmeljarjih, saj opažam, da ostanke hmelja kar na kupe vozite?

Obstaja pravilo, ki pravi da moraš hmeljske ostanke imeti zraven obiralne hale ali pa hmelišča, dokler pač tega ne razvoziš na nivo. Na srečo ni nobenega pravila, da bi moral imeti urejeno odlagališče.

Luksi je napisal/a:

mi dajemo v kompost za par let, da se tudi vrvica razgradi, v prihodnjih letih imamo namen kupiti stroj za sejanje (ločevanje) vrvice od organskih delov, če bo le financ zadosti in sreča pri razpisu mila (stroj je precej drag, dobiš že hudo dober avto za tak denar) drugače pa, kot je @miha7 rekel, se ŽAL na slovensko delovno silo NE moremo zanesti, zato tudi najemamo romune, potem pa smo v očeh večine izkoriščevalci in pohlepneži, a o tem v drugi temi.

Kakšno špago pa uporabljat da se razgradi? Plastična je po 30 letih v zemlji še vedno takšna kot je bila

Citiram:

Kakšno špago pa uporabljat da se razgradi? Plastična je po 30 letih v zemlji še vedno takšna kot je bila

Nekakšna rešitev obstaja. Mislim da bo Luka bolj vedel o tem, drugače pa ta plastična vrvica je neverjetno trdovratna, tukaj bo treba nekaj postoriti.