Glede teras je vprašanje če so res škodljive?
Kakopak, če misliš tisto površino kositi, potem seveda so škodljive. Ampak Vidrih, po mojem pravilno, ugotavlja, da so terase lahko celo koristne. Na njih se zaustavlja voda, poveča se kompaktnost tal...
V preteklosti, ko je bila poleg paše nujna še košnja, so bile terase zelo moteče. Dandanes, ko košnja pašnikov ni več nujna, saj jo nadomesti samohodni gosenični mulčer, terase niso več moteče.
In koze so prelahke, da bi mogle ustvarjati terase.

Po kakšnih strminah se giblje kozorog

kaj pa recimo sneg ko zapade..30-50 cm in potem zmrzne...jih to močno ovira?

_toni je napisal/a:

paša čez celo leto... pri nas imamo letos 2. sezono zunaj telice celo leto. lani sta bili 2, letos so 3. kar nekajkrat letos je bilo pod -15 in ni bilo nobenega problema. kadar je bilo sonce, seveda živali iščejo vsak njegov žarek in se mu nastavljajo. ko pa ga ni, se držijo bolj skupaj in v zavetju. seveda morajo imeti zavetje, kjer ni prepiha, ne smejo imeti mokre ležalne površine in da imajo na voljo dovolj sena, pa zdržijo tudi -20. paziti je treba še, da ni površina, po kateri hodijo, gladka in s tem spolzka, pa seveda, da imajo ves čas na voljo vodo v tekočem agregatnem stanju potem ni nobenih problemov.

Toni, mene pa zanima, kako pasete telice čez celo leto. Kje jih imate ? Je to doma in zraven pašnik ali je to nekje "stran" na pašniku ? Koliko je velik pašnik na katerem imaste telice ? Najbolj pa me zanima, kako jih hranite in s čim. Se telice pasejo samo na tistem zelinju ka ga je ostalo na pašniku ali jim vozite seno

smrkouc je napisal/a:

kaj pa recimo sneg ko zapade..30-50 cm in potem zmrzne...jih to močno ovira?

Če zapade toliko snega se ponavadi sploh ne pase (saj pri nas). Saj še žival po travniku nemorejo hoditi.

smrkouc nč bat past pozimi, poskrbet moraš sam, da ima žival zavetrje kokr je napisal toni in pa da imajo dovolj voluminozne krme.
Nekaj slik; sicer niso koze
kje "prenočijo"/se umaknejo pred vetrom/mrazom:

krmljenje:



Drugače pa si poglej članke prof.Vidriha na internetu

Zanima me, če s tem si žival kaj nabere telesne teže ali samo hrano pretvori v energijo, da stem obdrži konstantno telesno temperaturo. Ker je imel sosed iz sosednje vasi v pokritem silosi nekaj krav in se celo zimi niso nič zredile saj so vso hrano pretvorile v toplotno energijo.

zelo pametno vprašanje. Drugače pa "študirane glave" pravijo, da krave pozimi na "prostem" potrebujejo nekje 30% več voluminozne krme. Treba si je predstavljti, da njihov vamp deluje kot "termo reaktor", ki jih greje, tako, da ni bojazni glede nizkih temperatur. Drugače pa sem nekje zasledil, da naj bi bil prirast najbolj optimalen pri 5-11 stopinj tako da.... Bolj jih motijo temperature nad 30. No se pa prirast tudi zmanjša bolj kot gremo pod optimalno temp. Za koliko pa naj pove kdo drug...

Tole se mi zdi malo svojska debata! Paša pozimi V tem letnem času ne moremo govoriti o paši. Gre le za bivanje živali na prostem.
O paši smemo govoriti le v času vegetacije.
Res je živali na prostem pozimi porabijo nekaj več krme. Kot je ugotovil nekdo pred mano, živali "kurijo" krmo v vampu. Pri presnovi se ustvarja toplota, le - ta se po krvi pretaka po vsem telesu. Mislimo si lahko, da imajo živali v vampu centralno kurjavo, seno je vir toplote, žile so cevi od centralne, kri pa je medij, ki prenaša toploto. Jasno, če ni kurjave tudi toplote ni.
Živali brez škode prenašajo nizke temperature. Obvezno pa je treba poskrbeti za zadostno količino sena, ne krmil , suho ležišče in zavetje pred dežjem ter snegom.

nevednež je napisal/a:

suho ležišče in zavetje pred dežjem ter snegom.

In potem so nekateri začeli delati hleve. Seveda je potem ponekod šlo v ekstreme, vendar vsaj v večini primerov pri nas ne gre brez njih. Je znanec, ki mu hodim strižt ovce že poiskušal z prezimovanjem na prostem. Ovce so imele sicer prost dostop do suhega ležišča v zavetju pod kozolcem. Saj ne rečem da je škodilo odraslim ovcam. Samo, ko je pa ena skotila, je kotila zunaj na snegu in sta oba jagenjčka zmrznila v trenutku. Lahko je teorijo na faksu "trajbat" pri 10- tih ovcah. Nekaj drugega je pa imeti veliko čredo zunaj na pol metra snega. Tako da recimo kakšne telice ali odrasle ovce še, ostalo pa ne. Recimo tudi da povečaš čredo za toliko %, kot porabijo živali več krme zaradi przimovanja na prostem. Hitro ugotoviš, da hlev, seveda nekaj enostavnega,ni več tako neupravičen kot se sprva zdi. Sploh zaradi bolj brezskrbne reje živali. Seveda pa vsak zase ve kaj je najbolje zanj. Nekateri malo preveč filozofirajo (sploh nekateri na faksih), kako bi "kasirali" praktično brez vloženega centa. Seveda pa "ovce" temu zvesto sledijo. Na koncu se vedno izkaže, da brez nič ni nič.

Pa lep pozdrav vsem.

alky je napisal/a:

nevednež je napisal/a: suho ležišče in zavetje pred dežjem ter snegom. In potem so nekateri začeli delati hleve. Seveda je potem ponekod šlo v ekstreme, vendar vsaj v večini primerov pri nas ne gre brez njih. Je znanec, ki mu hodim strižt ovce že poiskušal z prezimovanjem na prostem. Ovce so imele sicer prost dostop do suhega ležišča v zavetju pod kozolcem. Saj ne rečem da je škodilo odraslim ovcam. Samo, ko je pa ena skotila, je kotila zunaj na snegu in sta oba jagenjčka zmrznila v trenutku. Lahko je teorijo na faksu "trajbat" pri 10- tih ovcah. Nekaj drugega je pa imeti veliko čredo zunaj na pol metra snega. Tako da recimo kakšne telice ali odrasle ovce še, ostalo pa ne. Recimo tudi da povečaš čredo za toliko %, kot porabijo živali več krme zaradi przimovanja na prostem. Hitro ugotoviš, da hlev, seveda nekaj enostavnega,ni več tako neupravičen kot se sprva zdi. Sploh zaradi bolj brezskrbne reje živali. Seveda pa vsak zase ve kaj je najbolje zanj. Nekateri malo preveč filozofirajo (sploh nekateri na faksih), kako bi "kasirali" praktično brez vloženega centa. Seveda pa "ovce" temu zvesto sledijo. Na koncu se vedno izkaže, da brez nič ni nič. Pa lep pozdrav vsem.

Priznam, da se na rejo drobnice čisto nič ne razumem. O tem ne bi razpravljal. Pri nas se ukvarjamo z rejo govedi. Se čisto strinjam, da je pozimi krave nujno držati v hlevu. Si ne prestavljam molžo na planem. Prav tako ne telitve na planem. Čisto nekaj drugega pa so telice ter biki. Oni so zlahka na zunanji temperaturi. Rejec v velikih Laščah ima na planem tudi dojilje. Koliko ima pogina zaradi mraza, ne vem. Vsekakor ima živino že dosti let odzunaj. Se lepo vidi, ko se peljemo od Doljnih Retij proti Velikim Laščam. Če bi imel znaten pogin bi moral že zdavnaj nehati s tako rejo. Drug rejec v naši okolici z rejo pitancev na planem je na Velikem Vrhu na Blokah. Gospod je drugače strojni inžinir, razgledan človek. Tudi on vstraja pri reji pitancev na prostem. Velja isto kot za onega rejca v Velikih Laščah.
Pri nas imamo telice na prostem. Pod skednjem jedo, pijejo, ležijo. Vsekakor imajo suho zavetje na razpolago. Negativnih posledic take reje ni.
Eno pa je tudi res: Vsi kraji, ki sem jih navedel, se nahajajo nad mejo temperaturnega obrata. Ekstremno nizkih temperatur tu ni. To pa lahko pomeni tudi do deset stopinj višja temperatura od krajev pod inverzijo.

Za čas tople polovice leta pa zame ni debate. Takrat živina nima kaj iskati v hlevu. 200 dni na leto mora biti živina zunaj.