Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
vrgoles Veteran traktor foruma
Pridružen/-a: 01.08. 2010, 17:23 Prispevkov: 212
|
Objavljeno: 29 Nov 2010 10:41 Naslov sporočila: |
|
|
mstrek je napisal/a: | Ja, nič orat...potem pa oreng pošpricat, pa si naredil biznis
Če se pleveli kvalitetno zaorjejo, jih je naslednje leto veliko manj, oz. jih lažje zatreš s škropivi. |
mstrek a potem ti daš kaj manj škropiva ko škropiš doma, ker si prej preoral.
Mi zaenkrat tudi orjemo pa uporabljamo predpisane norme za določen herbicid. A je pri vas drugače.
Če nebi dal predpisane norme po mojem nebi bilo učinka.
Primer: norma 2 l/ha in poraba vode 300 litrov na ha.
A tukaj potem če orješ in z oranjem 3/4 plevelov zatreš mehansko daš potem kaj manj škropiva??
Pri zaoravanju nekaterih plevelov semena plevelov le konzerviraš. V moji raziskavi marsikatero zrno plevela na globini 25 cm lahko preživi kar nekaj let (ščir in ščavje npr.), ko preorješ naslednje leto jih le daš gor.... |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mstrek Moderator
Pridružen/-a: 12.03. 2007, 18:21 Prispevkov: 5111 Kraj: BELA KRAJINA
|
Objavljeno: 29 Nov 2010 11:30 Naslov sporočila: |
|
|
vrgoles je napisal/a: |
mstrek a potem ti daš kaj manj škropiva ko škropiš doma, ker si prej preoral.
Mi zaenkrat tudi orjemo pa uporabljamo predpisane norme za določen herbicid. A je pri vas drugače.
Če nebi dal predpisane norme po mojem nebi bilo učinka.
|
Nič ne dam manj...dam min. kot je napisano v navodilih. Samo verjento bi pa moral dati več, če ne bi oral.
Ko sem oral s starim plugom, ki je bil malo previt, se je lepo videlo ko je izpod ene brazde veliko prej trava vzklila kot pa pod drugo, ki je zemljo bolj kvalitetno obrnila. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
_toni Forumovec leta 2010
Pridružen/-a: 03.05. 2009, 08:55 Prispevkov: 3660 Kraj: Gorenje Ponikve pri Trebnjem
|
Objavljeno: 29 Nov 2010 13:28 Naslov sporočila: |
|
|
Logično - če je plevel podoran tako, da nič nadzemnih delov ne gleda iz zemlje (korenine so lahko zunaj), tisti plevel ne bo več rasel, bo kvečjemu kakšen drug, ki je v zemlji še v obliki semena. So nekatere izjeme, večina pa je takih. Kdor orje in za njim ostaja plevel, ni naredil nič - bolje bi bilo, da bi uporabil samo gruber in potem posejal.
Setev kljub nečisti njivi gre npr. pri žitih, kjer se posevek hitro razraste in zapre plevelom dostop do svetlobe. Pri koruzi je to seveda velik problem.
Pri nas smo do sedaj imeli izključno konvencionalno obdelavo, razen pri setvi za podor. Tam smo vedno samo vrtavkali.
SimonMS - zakaj to ni konzervirajoča obdelava, če eno leto orješ, drugo pa ne? Ne vem, zakaj ne bi bila... polovica manj oranja... Je pa dobro vsaka 3-4 leta uporabiti podrahljalnik (globina 30-50 cm), da se popravi struktura tal glede zračnosti in kapacitete zadrževanja vode. Stalno gaženje namreč tla preveč zbije in je prehajanje zraka in vode tako onemogočeno.
S pomladanskim oranjem pri nas nimamo nikakršnih problemov. Ne vem, zakaj bi jih imeli. Imamo večkrat ljuljko posejano po žitu, naslednje leto jo enkrat pokosimo, potem pa posadimo koruzo. Orati je treba max 15 cm globoko, temeljito podorati rastlinske ostanke, potem pa 1 prehod z vrtavkasto brano in njiva je pripravljena. Seveda pa je tu treba paziti, da zemlja ni ne presuha (kar je redko spomladi) in ne premokra. Imamo težko zemljo, zato ne vidim razloga, da to drugje ne bi šlo. Dejstvo je, da je zemlja spomladi v vrhnji plasti ravno tako razzebla kot v brazdah, zato je treba orati plitvo in ni nobenih problemov z drobljenjem pri predsetveni obdelavi. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
sebo Traktor Forum - zvestoba do groba
Pridružen/-a: 04.03. 2009, 10:52 Prispevkov: 1140 Kraj: dolenska
|
Objavljeno: 29 Nov 2010 14:24 Naslov sporočila: |
|
|
Simon MS je napisal/a: | mmmm...Najprej tisti, ki omenjate, da nekaj površin obdelujete konvencionalno, nekaj pa konzervirajoče....to pomeni, da prav določene parcele na en način, določene pa na drug!? Ker če enkrat namesto pluga uporabiš gruber še to ni konzervirajoče.
. |
Vse površine vsaj enkrat v petih letih preorjem,( po detelji, ki je na njivi 2-3 leta) prej sem namesto freze uporabljal le predsetvenik za konzervirajočo obdelavo, sedaj pa frezo-kako se bo dolgoročno obneslo ne vem (uporabljam 2 leti)
ne vem zakaj to ne bi bila konzervirajoča oz. no-till obdelava- pač stvar razlage termina; nisem agronom tak da ti dopuščam da imaš prav : ) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
silos Traktorist
Pridružen/-a: 05.05. 2007, 08:11 Prispevkov: 117 Kraj: bakovci
|
Objavljeno: 29 Nov 2010 19:52 Naslov sporočila: |
|
|
toni: simon je s tem želel povedat, da je konzervirajoča obdelava ta da na vseh kmetijskih površinah uporabljaš samo gruber in pluga sploh ne poznaš, to pa delaš 10-15let, to je konzervirajoča obdelava, če pa ti v jesen zorješ(pšenica) naslednjo poletje delaš z gruberjem(trava, ozelenitv) naslednjospomlad pa zorješ to ni konzervirana obdelava!!!!!! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Simon MS Forumovec leta 2007 in FOTO leta 2013
Pridružen/-a: 04.04. 2007, 08:41 Prispevkov: 3942 Kraj: Bakovci (MS)
|
Objavljeno: 30 Nov 2010 07:33 Naslov sporočila: |
|
|
Očitno je definicij več in ni enoznačnega pomena, zato bo verjetno imel kar vsak malo prav
copy/paste
Konzervirajoča obdelava tal
-Za konzervirajočo obdelavo tal (ang.: conservation tillage) obstaja več domačih in ne vedno
istovetnih prevodov in opredelitev. Konzervirajoča obdelava tal je namreč obdelava, ki v
primerjavi s konvencionalnim načinom zmanjšuje vetrno in vodno erozijo. Po obdelavi naj bi bilo
vsaj 30% površine pokrito z rastlinskimi ostanki (Dolenšek 1994). Zato so pri setvi težave z
odlaganjem semena, če sejalnica ni opremljena s krožnimi sejalnimi lemeži. Pri tem načinu je
tudi manj možnosti za nastajanje plazine in tudi tveganje ter morebitne zamude optimalnih rokov
setve zaradi poslabšanja vremena (Čergan s sod., 2008).
-Po (Sommer 1989) je konzervirajoča obdelava tal postopek, ki opušča uporabo pluga. Je
varovalna metoda brez obračanja z rahljanjem tal. Setev pa je tako imenovana setev v mrtvo
zastirko iz odmrlih rastlinskih ostankov, ki so lahko ostanki od prejšnjega posevka ali
medposevka. Rastlinski ostanki zmanjšujejo erozijo in zablatenje tal, prav tako pa pospešujejo
tudi biološko aktivnost tal. Delovna intenzivnost se zmanjšuje glede na vrsto pogostosti in
globino obdelave tal. Cilj tega pa so stabilna nosilna in zato tudi dobro vozna tla z dobro zaščito
pred zgoščevanjem tal.
-Monneveux s sod. (2006) meni, da je konzervirajoča obdelava ukrep obdelave, s katero ohranjamo
rastlinske ostanke v tleh, kar daje velik potencial za stabilno proizvodnjo na srednje sušnih
območjih. Obenem pa predstavlja sodobno tehnologijo za izboljšanje kmetijske proizvodnje in
spodbuja koncept optimizacijo donosov in dobička, hkrati pa zagotavlja opravljanje lokalnih in
globalnih okoljskih koristi.
-V evropskih razmerah konzervirajočo obdelavo tal opredeljuje (Dolenšek 1994) kot:
• splošno zmanjšanje intenzivnosti obdelave (vrsta, globina in pogostost mehanskih
ukrepov). S tem naj bi povečali nosilnost tal, strukturo, zmanjšali zbijanje itd.
• prisotnost rastlinskih ostankov na površini. Dosežena naj bi bila celotna pokritost tal in
tako zmanjšana erozija in zaskorjenje tal.
vir:http://www.ig33k.com/Predogled/2254 |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mladi kmet Vajenec
Pridružen/-a: 04.06. 2009, 12:35 Prispevkov: 23 Kraj: Metlika
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|