jasno, drevesa so nekaj drugega in so nujno potrebna. gozda je pri nas ogromno. taka gošča, kot pa je bilo o njej govora v tej temi, ni kaj dosti koristna... o tem sem govoru... veter sicer tudi ni povsod problem, tako da zaradi tega ni treba, da so drevesa na vseh podorčjih njiv in travnikov...

en podoben primer imamo pri nas, samo v bolj blagi obliki - včasih naš sosed, ki je odšel v mesto in postal gradbenik, je hotel, ko so odkupovali parcele za avtocesto, po podobni ceni kot je odkupoval dars, prodati svojih okoli 10 ha zemlje (4 ha gozda, kjer je največji premer dreves 15 cm, pa še to je vse gaber, 4 ha travnikov, ki so na vrhu hriba in so tla izjemno plitva, suša takoj vse uniči in pa 2 ha njiv, ki pa so lepe. kosi se vsi držijo naših parcel (samo gozd ne) in smo imeli vse skupaj v najemu že nekaj časa, potem pa je rekel, da bi rad povprečno ceno za to stvar 2,5€/m2 (skupaj z gozdom). seveda nismo kupili, ker nimamo od kje vzet preko 200.000€... no -od tega ena njivica je široka 6 in dolga 40m, na vsaki strani pa je naše. ni hotel prodati nič po kosih in potem je ostalo njegovo. sedaj se ta njivica lepo zarašča, ampak se ne sekiram in se 2x na leto zapelem s kosilnico gor pa dol, da ne začne rast grmovje.

SimonKR, z veseljem berem tvoje odgovore oz. razmišljanja. Se vidi da razmišljaš s svojo glavo in ne padaš na provokacije nekaterih, ki ne vidijo dlje od svojega nosu.
Bravo!!

grizl je napisal/a:

SimonKR, z veseljem berem tvoje odgovore oz. razmišljanja. Se vidi da razmišljaš s svojo glavo in ne padaš na provokacije nekaterih, ki ne vidijo dlje od svojega nosu. Bravo!!

Hvala za javno pohvalo, upam, da se ne spremenim na slabše.

Ker se profesionalno ulvarjam prav s preprečevanjem zaraščanja, naj povem še moje mnenje, ki sem ga podrobno izoblikoval po pogovoru s predsednikom ene največjih pašnih skupnosti pri nas, ne bom po imenu..

Če bi se večji del subvencij vrnil nazaj na pašnik, bi bil tudi problem zaraščanja manjši, ker se da tudi zelo strme terene zelo lepo očistiti, vam lahko povem iz prve roke. Kdor pa ima namen s subvencijami samo služiti, za pašnike pa skoraj nič skrbeti, bo pa imel čez nekaj let gozd do pred bajte.

Jaz mislim da ljudje, ki nimajo živali doma, ne bi smeli prejemati subvencij. Kolikokrat pridem nekam delat in vprašam kaj pasejo, pa ni odgovora. Potem pa prizna, da mu grozi kontrola in da mu moramo zmulčit. Seveda me potem rine v največji breg, da mu ja ne bodo kaj odbili iz gerka.

Na kratko res samo toliko, lahko bi debatirali cel dan, a se mi mudi.

dolšina je napisal/a:

Jaz mislim da ljudje, ki nimajo živali doma, ne bi smeli prejemati subvencij. Kolikokrat pridem nekam delat in vprašam kaj pasejo, pa ni odgovora. Potem pa prizna, da mu grozi kontrola in da mu moramo zmulčit. Seveda me potem rine v največji breg, da mu ja ne bodo kaj odbili iz gerka

Pri takih pa lahko dvigneš urno postavko.

Dolšina, če smem pripomniti, bi jaz kar pustil subvencije, saj potem vsaj ti s svojo ekipo imaš delo, ko grozi kakšna kontrola. Malo za hec.

Dejstvo je, da dandanes enostavno ni več časa za takšno skrb za zemljo (žal). V Sloveniji so na eni strani kmetije, ki jim je to kruh, po drugi strani pa so mali kmetje, ki imajo v lasti tudi samo po nekaj arov zemlje, so pa zaposleni. Za hitro in uspešno delo pa je mehanizacija postala predraga. In kaj se zgodi? Kmetje nabavljajo mehanizacijo, da lahko hitro in poceni kmetujejo, da jim ostane še kak evro, lastniki malih kmetij pa prepustijo ali obdelujejo minimalno svoje parcele. Za učinkovito čiščenje pa zmanjka časa in tudi volje. Še sreča, da se najdejo ljudje, ki jim postane čiščenje s specialnimi stroji poklic ali posel. Dela jim verjetno ne bo zmanjkalo, saj se ta trend zaraščanja ne bo ustavil.
Treba je upoštevati, da so včasihbile na kmetijah velike družine, dela v današnjem smislu ni bilo, zato so obdelovali dobesedno vsak košček zemlje. Pa še kako so znali iztisniti iz skromnih parcel tisto, kar so rabili zase in svojo družino. Precej poslušam starejše, ki se teh časov še spominjajo, vendar jih je čedlje manj. Ne vem če je kdo iz naše generacije začel zapisovati njihove izkušnje ali ne, vendar škoda znanja, saj se bo izgubilo. Z njim pa tudi možnost, da bi lahko tudi mi in prihodnji rodovi na sorazmerno enostaven način (ne ročno kot nekoč) uspešno preprečevali zaraščanje.

Lep pozdrav!

preprečevanje zaraščanja z živalmi je najcenejši in daleč najproduktivnejši sisetm, ko živali delajo namesto nas, od tega pa še kaj imamo - meso, volno, mleko in še dobro rodovitno zemljišče... koze so odlične živali za preprečevanje zaraščanja, prav tako telice - vse grmovje, kar ga dosežejo, oberejo in v parih letih lahko iz gošče nastane lep pašnik, kjer ni treba nobenega DRAGEGA stroja, dela je samo s postavitvijo in vzdrževanjem ograje, za nagrado pa ima rejec še prej omenjene produkte. tako da - preprečevanje zaraščanja z mulčenjem je na žalost način, ki ga ljudje vidijo kot najenostavnejšega in najcenejšega, v resnici pa se ne zavedajo, koliko izgubljajo na ta način...

Mulčenje je edini način da se reši površine, ki so že prerasle stopnjo, katero bi lahko živali še obdelale, imel sem veliko primerov, ko koze niso več nič požirale, a ko sem se z mulčarjem le dotaknil, robido spravil na kup, takoj so prišle in jedle robido, kot da je čokolešnik..

Iz prve roke lahko povem, da se pripravlja zakon, ki bo res dosledno skrbel za zaraščanje oz. za tiste ki ga kljub subvencijam ne odpravljajo.. In to je žal edini način da se v tem kapitalističnem svetu še da kaj rešit. Drugače bodo pa gozdarji propadli, ker bo vsak imel drva že pred vhodom v hišo.

Se strinjam da je mulčenje edini način za obnovo zaraščenih površin. Tam kjer se redno kosi se površine ne zaraščajo. Pašnike lahko pokosiš z navadno BSC-ko vsake par let. Če pa je nekdo to vse opustil in se parcele ni dotaknil par let, pa je edina in ekonomična reštev, mulčer, potem pa redna košnja.
Pomislite koliko truda so naši predniki vložili da so spremenili gozdove v travnike? Sedaj pa brezbrižni lastniki puščajo da se travniki spet zaraščajo. Novi zakon bo, upam da kontrole in sankcije tudi.

v bistvu se da - če niso na površini debela drevesa - torej praktično gozd, ali pa sama robida - zadevo precej učinkovito očistit brez mulčerja - samo z motorko in kozami. jasno pa, da ne bo postal urejen pašnik v 1 letu, ampak recimo v 3. če se mudi, ta postopek ne pride v poštev. za kakšnega hobi kmeta, ki je kmetijo npr. podedoval, pa bi bil to super način. postaviti ograjo, nabaviti nekaj koz in začeti obnavljati zapuščene površine.

če so višja drevesa, jih postopno podiraš, da koze posmukajo listje, debele veje lahko pospraviš. tanjše pa brez problema ostanejo na površini in jih položimo na tla, kamor posejemo novo mešanico za pašo, da je površina zaščitena pred živalmi. po nekaj tednih veje odmaknemo in pustimo, da koze pojejo. lahko pa jih pustimo, da bodo koze vmes pojedle travo in veje ostanejo za gnojilo. počasi bodo propadle in se bodo nazaj v zemljo sprostila hranila, ki so se nalagala med rastjo dreves. če je to samo pašnik, da ga ne kosimo, je drobnejše veje (tanjše od nekaj cm) nesmiselno odstranjevati. tako počasi podiramo drevje in grmičevje, katerega listje bodo koze pojedle za poslastico. vsak teden nekaj podremo in kmalu ne bo več gozd, ampak pašnik. v nekaj letih bo zemljišče spet rodovitno in bo lahko zelo kakovosten pašnik. brez stroškov, razen za motorko.