zetor 5011 je napisal/a:

Zakaj boš pri drevesih debeline 20 cm rabil 10 m lestev?

Ker drevo raste na prostem in nima okoli kajdosti drugih dreves in raste v višino ... in je marelaste oblike torej ima dolge veje .. bom poslikal ko bom odšel kaj na tisti travnik ...

Ti jih samo z nafto zalivaj en cajta pa bo.

zetor 5011 je napisal/a:

Ti jih samo z nafto zalivaj en cajta pa bo.

Ja sem razmišljal tudi to ... če bo lastnik tako aroganten kot do sedaj bomo res morali nekaj naredit.

zetor 5011 je napisal/a:

Ti jih samo z nafto zalivaj en cajta pa bo.

Raje z kurilnim, nafta je predraga

poklicat lastnika mu reči: gotovo je zakurblati motorko še preden odloži telefon in veselo na delo če, pride in teži z organi pregona pa ''en šus med roge''

Če je res tak problem vse skupaj in če lastniku ni mar za parcelo mu pa ponudi odkup po zmerni ceni in mogoče poglihaš in iz tega kasneje narediš še malo večji travnik kot ga imaš.
Pri nas je rek da bolje da kupiš in veliko daš kot pa da imaš kasneje probleme in se živciraš ali tožiš z ljudmi. Ko se enkrat tožiš si že na zgubi samo vprašanje koliko, če tožbo dobiš ali izgubiš.

LP!

Da bom tisto šaro in skale v nagnjenem terenu kupil??? ... Zastonj ne uzamem tiste zemlje .... Da bom sedaj pucal tisto in nato na leto dobil pol nakladalke sena ... ne hvala!


Jutri vrjetno ga pokličem in se bomo dogovorili, čene pa ko bo prvi dan lepo vreme zalaufam husqvarno pa gasa ...

kolikor vas poslušam pa se noben ni nič vprašo o enem drugem dejstvu-vi samo gledate da se ne splača čistit in ohranjanje dediščine in lenihi in kaj še vse.ljudi božji kaj pa narava oropana drugim živim bitjem.s tem ko opuščamo površine vračamo naravi kaj smo ZAPLENILI!!tam druga bitja ponovno najdejo svoje mesto mir.pa če so to ptice,plazilci itd.jaz pa gledam na to stvar kot pozitivno.ni ves svet naš in nikol nebo.pa saj nevem če sem zadel bistvo.lp vseb bralcem

res je, da se ljudje zajedamo v življenjski prostor drugih bitij. ampak po moje je treba zadeve uredit tako, da se drug drugega čim manj motimo. ena taka ''oaza'' sredi travnikov moti prebivalce oaze in okoliške travnike. tako da - kjer je gozd, naj bo gozd, kjer je travnik, naj bo travnik ali pašnik. če bi pač pustili zadeve, da tečejo po svoje, pridemo nazaj... v čas nabiralništva. koliko ljudi je bilo takrat na planetu... mogoče 10.000. sedaj... nekaj 100.000-krat 10.000. torej so tudi površine za preživetje svetovne populacije ljudi toliko večje in v gozdu vsa hrana ne more zrast. vsaj po moje je tako...

_toni je napisal/a:

res je, da se ljudje zajedamo v življenjski prostor drugih bitij. ampak po moje je treba zadeve uredit tako, da se drug drugega čim manj motimo. ena taka ''oaza'' sredi travnikov moti prebivalce oaze in okoliške travnike. tako da - kjer je gozd, naj bo gozd, kjer je travnik, naj bo travnik ali pašnik. če bi pač pustili zadeve, da tečejo po svoje, pridemo nazaj... v čas nabiralništva. koliko ljudi je bilo takrat na planetu... mogoče 10.000. sedaj... nekaj 100.000-krat 10.000. torej so tudi površine za preživetje svetovne populacije ljudi toliko večje in v gozdu vsa hrana ne more zrast. vsaj po moje je tako...

Gozd je povsod. Le tam, kjer so travniki, njive, kjer je zazidljivo, morje, ledeniki, nad gozdno mejo, le tam ga ni. To je pa le dobrih 30% površine Slovenije.
@_toni, ni tako preprosto. Gozd oz. visokorasla drevesa sem in tja so koristni. Če že drugega ne, lahko zreducirajo moč vetra, da ne more podirati koruze, žita,... Drevesa s svojimi krošnjami nudijo upor vetru, se zaradi tega upogibajo in absorbirajo delček energije vetra.
Po zgornji logiki bi moral v hribih, kjer je skoraj 100% gozda izbrisat vse travnike ali morebitne njivice na gozdnih jasah (marsikateri hribovski ali gorski kmet obdeluje travnike dobesedno na gozdnih jasah - da prideš do travnika se moraš peljati skozi gozd in je tam le z gozdnim robom omejen travnik). Ne, da bi si kdorkoli želel se bo to lahko zgodilo, drugače povedano skundarna sukcesija je kot kontinuiran proces prisotna že dolgo. Se je kot posledica razvoja tudi morala zgoditi, kajti na mestih, kjer je od 13. do 15. stol. potekala višinska kolonizacija je obdelovanje možno skoraj izključno ročno ali z zelo dobro prilagojeno gorsko mehanizacijo.
Gozdne živali ravnajo nagonsko, je pa princip zelo podoben kakor pri ljudeh, kjer se dejanja izvajajo razumsko. Višinsko ali rovtarsko kolonizacijo so izvajali zaradi rasti prebivalstva in posledično premalo hrane, ki se je lahko pridelala na že prej kultiviranih zemljiščih. Po podobnem principu se ravnajo gozdne živali, če je v gozdu primanjkljaj hrane, gredo drugam. Morda je gozdnih živali postalo preveč?
Menim, da bi morali ohranjati sobivanje ljudi in živali kot je prisotno že stoletja in vsaj poskusiti ohraniti čimveč obdelovalnih površin oz. pašnikov, saj brez tega drvimo v vedno bolj intenzivno pridelavo hrane.