Za tiste, ki vas zanima cena za D9 pred dvema letoma nas je prišla 13k EUR.

Aha tako torej. Ja potem defenitivno ne pride v poštev nova sejalnica... Morda rabljena v bližnji prihodnosti. Hvala za informacijo jd.
kmetovalec113 ja verjetno bi bilo kaj dela vendar sem malo skeptičen glede tega .

jd je napisal/a:

Za tiste, ki vas zanima cena za D9 pred dvema letoma nas je prišla 13k EUR.

Naša pa je 1k€ manj.
oprema:
Diski, hidravlični markerji, luči, zadaj stopnica, računalnik.
Prej pa smo imeli D8-30 special.
LP

Povej ? Če ste prej imeli D8 ,kakšna bo razlika v setvi ? Še bolj natančna setev ali ...??

naša Gaspardo Nina 250 je bila 7.000 in še nekaj malega € 2 leti nazaj. oprema: hektar-meter, stopnica, nogače za rahljanje kolesnic in zagrebala zadaj. dali so še dvojne diske (naročili smo enojne, pa so se zmotili (na njihovo škodo ) markerjev pri tej širini ne rabiš. edino nogače za kolesnice niso posrečeno narejene, ker se premaknejo, če jih še tako zategneš. zmontirane pa so pravilno... razmišljam, da bi naredil neko ''šablono'', ki bi jih držala res vedno v enakem položaju. pa tudi problem je v tem, da so samo za na čisto njivo - brez koruznih štorov ali večje količine slame. za na travnik pa jih je itak treba odstraniti. osebno bi vzel še avtomatsko zapiranje vrst (za izdelavo voznih stez), ampak nisem financ-minister pri hiši.... tako da... to zelo priporočam. zelo poenostavi dognojevanje in škropljenje... sejalnica dela brez problemov. ima kolesa s traktorskim profilom, kar se mi zdi boljše (bolj zanesljiv oprijem). delamo usluge, doma pa je do sedaj posejala okoli 15ha (žita, ozelenitve in travniki).

Sem vedel, da bo toni vedel kaj napisati na to temo . Mi lahko poveš kaj naj bi to o zapiranju vrst pomenilo Kakšno sejalnico ste imeli prej, če ste jo imeli ker me zanima na kaj bi moral biti pozoren, če bi kupil rabljeno.
Aja pa še tako mimogrede, koliko pa je cena take usluge ?
Hvala !

prej smo imeli ''v šponu'' - skupni rabi cela vas- staro, oltovo, se mi zdi da 1,8 m. nekaj let smo najemali usluge, potem pa videli, da kar daleč okrog nima noben take sejalnice in jo kupili.
če kupuješ rabljeno, je važno, kakšen je menjalnik, saj je natančnost setve največja prednost sejalnic pred trosilci MG. tudi ležaji diskov morajo biti ok, neprerjavena nasipnica... če ima sejalnica računalnik, mora delovati brez problemov, sicer bo lahko to kmalu konkreten strošek... osebno bi jo konkretno stestiral, preden bi jo vzel. pa obvezno diske, če so lemeži, na nezorani njivi nimaš česa iskat, ker se nabira na njih slama in vse, kar ni zemlja (isto kot z nogačami za rahljanje kolesnic). mehanizem za markerje mora delati brezhibno, pa tudi vzmeti, ki vlečejo proti tlom diske, morajo biti enakomerno napete. če je kakšna raztegnjena, bo tista vrstica vedno sejala plitveje ipd... skratka - logične stvari... obraba diskov po moje ni problem, saj so narejeni iz izredno trdih materialov, odpornih na obrabo. drugega posebnega kunšta pa pri sejalnicah ni... če menjalnik dobro deluje, je to že zelo veliko. ne vem pa, kako vzdržljivi so menjalniki. o tem se nisem pogovarjal še z nikomer.

cena sejanja je pri nas za celo območje SK enotna, ti pa ne vem povedat točne, ker seje vedno oče in ga res nisem vprašal, koliko je. mogoče se sliši čudno, ampak je res. ga bom in potem povem.

vozne poti pa so v bistvu pasovi na njivah, po katerih voziš s traktorjem ob dognojevanju in škropljenju posevka. zelo uporabne so zato, ker zmanjšajo porabo semena (tam, kjer pšenico 5x povoziš, ne bo kaj veliko zraslo in je bolje, da ni nič posejano), pridelek ni zato nič manjši. vozne steze so pomembne zaradi natančnejšega doziranja gnojil in škropiv. če nimaš stez, greš (brez GPS-a, ki pa ga pri nas res redkokdo ima ) praktično na slepo... zato je lahko nekaj površine nepognojene ali pregnojene. izgube pridelka ali gnojila in nepotrebno onesnaževanje okolja. torej - za večje površine absolutno uporaba voznih stez. sistem pa je tak, da moraš v tem primeru imeti trosilec MG in škropilnico enake širine. torej - če sta široka 10 m, imaš 2,5 m sejalnico, sistem vsak 4. hod zapre vrstice za kolesi traktorja in nič ne posejejo. ko posevek zraste, tam ni ničesar in točno vidiš, kje voziti. to si verjetno že kje videl, saj veliko uporabljajo vozne steze.

Nazadnje urejal/a _toni 29 Sep 2010 23:06; skupaj popravljeno 1 krat

Citiram:

Mi lahko poveš kaj naj bi to o zapiranju vrst pomenilo

Gre za zapiranje vrst tam, kjer bodo vozne poti. Pri škropljenju in raztrosu gnojil traktor tako vozi po voznih poteh, kjer žito ni posejano. To pomeni manj zapravljenega semena, odvečna pa je tudi montaža ožjih koles na traktor.

Zapiranje vrst oz. vozne poti so priporočljive tudi zato, ker se na povoženih rastlinah lažje razvijajo bolezni, ki se nato širijo po njivi.

moje mnenje na vozne steze: Semena se na ta način privarčuje cca 4%, če lahko temu sploh pravimo varčevanje.
Jaz kot največjo prednost voznih stez dajem "markiranju" -nič več študiranju kje je treba peljat, dognojevanje in škropljenje je tako zelo natančno in kar je najbolj pomembno nezamudno.

O tem da na mestu voznih stez ni bolezni se od letos žal ne morem več strinjati popolnoma. Letos bila močno na udaru rja in ravno ob vozni stezi je bil napad najmočnejši.

Ob vozni stezi je tudi količina dušika po rastlini največja, saj na mestu steze ni rastlin ki bi dušik počrpale, zato je značilno da so ob vozni stezi cca 20 cm širine rastline-klasi najbolj "nabildani".