Vse je drugo bolj zanimivo, kot pa pomagat staršim na kmetiji.
Kako je že šlo to včas, če ni kdo hotel doma delat ga je gospodar samo steral od hiše stran, danes pa jih še ujčkajo.

veste, kaj je recept, da mlade obdržiš na kmetiji in jim daš veselje za delo? tole in nič drugega:
-ne smeš jim vsega pustit
-že pri 5 letih naj ima enega ''svojega'' telička (ali kaj podobnega, svoj vrtiček, pa posadi nekaj solate, malo tega in onega, pa tudi če se posuši, bo za naprej vedel, da ni delal dobro - povej mu, kaj je delal narobe), ki naj zanj skrbi in mu nastilja, ga krmi in povej mu, kako naj dela, da bo teliček pridno rasel in da bo nekoč iz njega krava, povej mu, da tudi teliček čuti, če ga tepeš in da je treba živali obvladat z glavo, ne z gajžlo
-če kdaj kaj naredi narobe, mu obrazloži, ZAKAJ je narobe, ne pa "bejš stran mulc, nimaš pojma!"
-tudi ko odrašča, naj ima čedalje večje odgovornosti - naj ima svoje zadolžitve, ki jih naj opravlja in ga PUSTI PRI NJEGOVI INOVATIVNOSTI! naj naredi kaj po svoje, mogoče bo pa boljše, kot imaš ti zabetonirano v glavi
-vedno mu razlagaj, zakaj kaj delaš, kdaj je treba kaj sijat, kdaj žet oz. pobirat, kako deluje to, ono, kdaj je pravi čas za osemenitev krave, zakaj je treba delat servise na strojih, zakaj je treba stroji zmerno ravnat itd.
-kdaj pojdita po hlevu ali polju samo na ''sprehod'' in se pogovarjajte o pridelavi, načrtujte skupaj, ne se delat, da si bog... to je najslabše in največ otrokom oz. mladostnikom se kmetijstvo zaserje zaradi totalitarnega načina vzgoje - češ- jaz sem vse, ti si hlapec in delaj in bodi tiho. to je najslabše, treba se je pogovarjat, ne samo govort, če razumete, kaj hočem povedat... namreč človek je neizmerno srečen, če nekaj dobro naredi in vidi, da je dobro, sploh pa, če njegovi bližnji to opazijo... nepopisen občutek...
-pa še to - treba je malim povedat, da živijo v naravi, da je to nekaj, kar je več od betonskih mest... in da je lepo tudi videti rožo na travi, krave, ki se veselo pasejo ali pa počivajo - torej so zadovoljne, lepo videti obdelane njive in travnike, pa gozdove, pa ljudi, ki se imajo radi... čisto prevečkrat pozabljamo na čustva in medsebojne odnose, med ljudmi in živalmi, ki nas bogatijo... ne pa polna denarnica....

to so napotki in če se jih držiš, nemogoče, da se komu kmetijstvo zameri. garantiram.

_toni je napisal/a:

veste, kaj je recept, da mlade obdržiš na kmetiji in jim daš veselje za delo? tole in nič drugega: -ne smeš jim vsega pustit -že pri 5 letih naj ima enega ''svojega'' telička (ali kaj podobnega, svoj vrtiček, pa posadi nekaj solate, malo tega in onega, pa tudi če se posuši, bo za naprej vedel, da ni delal dobro - povej mu, kaj je delal narobe), ki naj zanj skrbi in mu nastilja, ga krmi in povej mu, kako naj dela, da bo teliček pridno rasel in da bo nekoč iz njega krava, povej mu, da tudi teliček čuti, če ga tepeš in da je treba živali obvladat z glavo, ne z gajžlo -če kdaj kaj naredi narobe, mu obrazloži, ZAKAJ je narobe, ne pa "bejš stran mulc, nimaš pojma!" -tudi ko odrašča, naj ima čedalje večje odgovornosti - naj ima svoje zadolžitve, ki jih naj opravlja in ga PUSTI PRI NJEGOVI INOVATIVNOSTI! naj naredi kaj po svoje, mogoče bo pa boljše, kot imaš ti zabetonirano v glavi -vedno mu razlagaj, zakaj kaj delaš, kdaj je treba kaj sijat, kdaj žet oz. pobirat, kako deluje to, ono, kdaj je pravi čas za osemenitev krave, zakaj je treba delat servise na strojih, zakaj je treba stroji zmerno ravnat itd. -kdaj pojdita po hlevu ali polju samo na ''sprehod'' in se pogovarjajte o pridelavi, načrtujte skupaj, ne se delat, da si bog... to je najslabše in največ otrokom oz. mladostnikom se kmetijstvo zaserje zaradi totalitarnega načina vzgoje - češ- jaz sem vse, ti si hlapec in delaj in bodi tiho. to je najslabše, treba se je pogovarjat, ne samo govort, če razumete, kaj hočem povedat... namreč človek je neizmerno srečen, če nekaj dobro naredi in vidi, da je dobro, sploh pa, če njegovi bližnji to opazijo... nepopisen občutek... -pa še to - treba je malim povedat, da živijo v naravi, da je to nekaj, kar je več od betonskih mest... in da je lepo tudi videti rožo na travi, krave, ki se veselo pasejo ali pa počivajo - torej so zadovoljne, lepo videti obdelane njive in travnike, pa gozdove, pa ljudi, ki se imajo radi... čisto prevečkrat pozabljamo na čustva in medsebojne odnose, med ljudmi in živalmi, ki nas bogatijo... ne pa polna denarnica.... to so napotki in če se jih držiš, nemogoče, da se komu kmetijstvo zameri. garantiram.

Toni pod tole pa en velik moj podpis!!!

Mene in druge brate in sestre so prav tako uzgajali in imam danes veselje do kmetovanja in rad delam tudi če je učasih težko!

tudi moj podpis:D bi rajši delo na kmetiji ko pa v služno hodo za isti dnar, pa tudi za majnši dnar

_toni je napisal/a:

veste, kaj je recept, da mlade obdržiš na kmetiji in jim daš veselje za delo? tole in nič drugega: -ne smeš jim vsega pustit -že pri 5 letih naj ima enega ''svojega'' telička (ali kaj podobnega, svoj vrtiček, pa posadi nekaj solate, malo tega in onega, pa tudi če se posuši, bo za naprej vedel, da ni delal dobro - povej mu, kaj je delal narobe), ki naj zanj skrbi in mu nastilja, ga krmi in povej mu, kako naj dela, da bo teliček pridno rasel in da bo nekoč iz njega krava, povej mu, da tudi teliček čuti, če ga tepeš in da je treba živali obvladat z glavo, ne z gajžlo -če kdaj kaj naredi narobe, mu obrazloži, ZAKAJ je narobe, ne pa "bejš stran mulc, nimaš pojma!" -tudi ko odrašča, naj ima čedalje večje odgovornosti - naj ima svoje zadolžitve, ki jih naj opravlja in ga PUSTI PRI NJEGOVI INOVATIVNOSTI! naj naredi kaj po svoje, mogoče bo pa boljše, kot imaš ti zabetonirano v glavi -vedno mu razlagaj, zakaj kaj delaš, kdaj je treba kaj sijat, kdaj žet oz. pobirat, kako deluje to, ono, kdaj je pravi čas za osemenitev krave, zakaj je treba delat servise na strojih, zakaj je treba stroji zmerno ravnat itd. -kdaj pojdita po hlevu ali polju samo na ''sprehod'' in se pogovarjajte o pridelavi, načrtujte skupaj, ne se delat, da si bog... to je najslabše in največ otrokom oz. mladostnikom se kmetijstvo zaserje zaradi totalitarnega načina vzgoje - češ- jaz sem vse, ti si hlapec in delaj in bodi tiho. to je najslabše, treba se je pogovarjat, ne samo govort, če razumete, kaj hočem povedat... namreč človek je neizmerno srečen, če nekaj dobro naredi in vidi, da je dobro, sploh pa, če njegovi bližnji to opazijo... nepopisen občutek... -pa še to - treba je malim povedat, da živijo v naravi, da je to nekaj, kar je več od betonskih mest... in da je lepo tudi videti rožo na travi, krave, ki se veselo pasejo ali pa počivajo - torej so zadovoljne, lepo videti obdelane njive in travnike, pa gozdove, pa ljudi, ki se imajo radi... čisto prevečkrat pozabljamo na čustva in medsebojne odnose, med ljudmi in živalmi, ki nas bogatijo... ne pa polna denarnica.... to so napotki in če se jih držiš, nemogoče, da se komu kmetijstvo zameri. garantiram.

Tole je pa naravnost fenomenalno napisano.
No naj jst povem svojo izkušnjo...Mam hčerko,ki je sedaj stara 7 let in včasih me prav preseneti kako zleze pod ograjo k govedi in se jih sploh ne boji.
Bi pa pripisal samo to,da nikakor ne smeš otroka silit k delu....jst sem namreč zmeraj ko je bila hčerka ob meni pokazal,da je delo zabavno in sem vedno kljub temu,da mi je teklo od j**c na zunaj kazal kako se zabavam pri delu.In nikoli nisem ukazal hčerki naj gre to ali ono vprašal sem jo,če gre zraven gledat in mi kako zapet,da mi nebo dolgčas in sedaj že sama komaj čaka,da greva kaj postorit.
Pri majhnih otrocih na silo ne moreš nič narediti lahko pa jih privabiš tako,da vidijo,da se tudi ti zabavaš pri opravljanju dela,če bo otrok videl kako starš delo opravlja z muko in nonstop poleg kleje in j**e mater vsem pol ziher nebo pograbil lopate,grabelj....če pa je delo zabavno pa privabiš otroka takoj.Me prow preseneča k sosedov fantič pri nas veselo grabi in razmetuje seno doma pa ni variante,da bi mel grablje v rokah

Tudi jaz se podpišem pod tonijevo in slovenčevo izjavo. Mislim da je to zares edini recept. Tudi sam sem bil uzgojen po identičnih načelih in lahko povem da deluje. Pred tem smo imeli doma le kokoši pa sem si pri 18-ih sam zaželel še ovco. Kmalu je prišla želja še po ovnu in po treh letih imam 6 ovac. Pa se je tudi pri meni vse začelo iz 1 m3 vrtička z nekaj jagodami in kakšno rožo. v svoji sobi pa sem imel namesto rož, lonček pšenice, fižola,.. pa seveda mnogo kaktusov .

slovenec je napisal/a:

Tole je pa naravnost fenomenalno napisano. No naj jst povem svojo izkušnjo...Mam hčerko,ki je sedaj stara 7 let in včasih me prav preseneti kako zleze pod ograjo k govedi in se jih sploh ne boji. Bi pa pripisal samo to,da nikakor ne smeš otroka silit k delu....jst sem namreč zmeraj ko je bila hčerka ob meni pokazal,da je delo zabavno in sem vedno kljub temu,da mi je teklo od j**c na zunaj kazal kako se zabavam pri delu.In nikoli nisem ukazal hčerki naj gre to ali ono vprašal sem jo,če gre zraven gledat in mi kako zapet,da mi nebo dolgčas in sedaj že sama komaj čaka,da greva kaj postorit. Pri majhnih otrocih na silo ne moreš nič narediti lahko pa jih privabiš tako,da vidijo,da se tudi ti zabavaš pri opravljanju dela,če bo otrok videl kako starš delo opravlja z muko in nonstop poleg kleje in j**e mater vsem pol ziher nebo pograbil lopate,grabelj....če pa je delo zabavno pa privabiš otroka takoj.Me prow preseneča k sosedov fantič pri nas veselo grabi in razmetuje seno doma pa ni variante,da bi mel grablje v rokah

Hja, ampak ni delo zmeraj "zabavno", tako da otrok lahko tudi kmalu izgubi veselje. Za tvoje napisano velja za otroka do 8 ali do 10 let največ. Potem so pa drugi pristopi.

Najbolj pomembno pa je, da mu ne težiš vedno, ko kam gre (to velja potem za malo starejše)


naš deda se je v časih, ko je še bil mobilen, vedno jezil ko smo kam šli. k sreči smo ga preprosto ignorirali in lepo delali naprej.

Luksi je napisal/a:

Najbolj pomembno pa je, da mu ne težiš vedno, ko kam gre (to velja potem za malo starejše) naš deda se je v časih, ko je še bil mobilen, vedno jezil ko smo kam šli. k sreči smo ga preprosto ignorirali in lepo delali naprej.

Verjem, da je to delal v dobri veri.

No, jaz sem se navadil, da pomagam doma, pa čeprav imamo zelo malo, in zelo rad skrbim za vse, da je vredu narejeno. Največkrat pokosim zelenico, ker starši veliko krat nimajo časa, tudi vrt kdaj preštiham, pripravim za setev na vrtu, poškropim drevesa in jih tudi obrezujem, vsega skupaj pa sta zaslužna starša, ki sta me tako vzgojila, in tudi večkrat namesto, da bi šel z prijatelji kam raje pomagam doma, če se le da.