Pozdravljeni!
Kot nekateri že veste, sem že od leta 2003 stalni udeleženec tekmovanj v oranju. No, letos ne bom šel, ker imam preveč dela za diplomo, naslednje leto pa, upam, da, spet. Malo bi rad predstavil, kako vse to tekmovanje poteka, mogoče pa koga nagovorim  namreč kakšnih 30 let nazaj je bilo to tekmovanje res ugledno, na regijskih tekmovanjih je bilo tudi po 40 in več tekmovalcev. Danes nas je aktivnih nekaj več v celi državi. Na žalost. To pa samo zato, ker organizator - ZOTKS (zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije) ne kaže interesa po organizaciji dobrih tekmovanj, ampak je samo toliko, da je. To smo poskušali člani Združenja oračev Slovenije v zadnjih 2 letih popraviti, vendar nam na žalost do sedaj ni uspelo, saj se gospodje na ZOTKS lepo lažejo in ne sekirajo. Namreč vsako leto imajo za izvedbo državnega in udeležbo na svetovnem okoli 50.000 € iz državne blagajne. Seveda so stroški precej manjši, ostalo po moje pa razdelijo revežem. Namreč bil sem zraven, ko smo državno na bistveno boljšem nivoju organizirali za 10.000€, s tem, da je precej tudi sponzorskega denarja. 40.000€ pa tudi ne gre za svetovno. No, edino če greš v Ritz. pa pustimo to, lotil se bom raje tehničnih stvari, mogoče je celo bolje, da ne veste vsega, kaj se je tu že dogajalo.
Najprej o opremi:
Večina tekmovalcev (v Sloveniji pa vsi) ima tekmovalne pluge Kverneland. Na svetovnem sta mislim da 2 Dowdeswell, ki sta celo boljša kot Kverneland, sta pa menda v bistvu sestavljena iz delovnih teles Kverneland, ogrodje pa je zasnovano res tako, da lahko nastavljaš ogromno parametrov (nagib, širina, globina itd.), ostali so vsi Kverneland. Na tekmovanju imaš lahko 2 ali 3 brazdni plug, vendar seveda 3-brazdnega nima nihče, ker je z njim nemogoče lepo zorati parcelo. Tekmovalni plug stane nekaj več kot navaden. Če pa bi primerjal enako opremo konvencionalnega in tekmovalnega, ne bi bilo skoraj nič razlike. Ima prednosti in slabosti. Glavne značilnosti so naslednje: ima 2 plužni telesi in na vseh telesih predplužnike in črtala (diske). Ima podporno kolo, nekateri imajo 2, 3 ali celo 4 (v tandem izvedbi), da je oranje ves čas čim bolj izenačeno. V osnovi ima krajnik hidravlični pomik levo-desno, torej uravnavanje širine 1. brazde, zadnja pa se da uravnavati z distančniki, ki jih pomikaš levo in desno ter s tem spreminjaš širino brazde. Deske so pri tekmovalnih plugih dolge in počasi zavite - spiralaste, ki zemljo manj drobijo. Za tekmovanje je to boljše, za oranje doma pa slabše. Tudi delovna hitrost mora biti zaradi predplužnokov nekoliko manjša (do 7 km/h), sicer predplužniki mečejo zemljo in zelinje na že zorano površino. Obračalni plugi imajo seveda 2 levi in 2 desni plužni telesi, ravno tako z vso opremo in pa vse regulacije hidravlične. Torej pomik levo-desno za širino 1. in zadnje brazde. To je zelo uporabno, ampak ne za uporabo ''kar naprej''. ker bi sicer iz ravnine ustvaril neravnino, kar je na tekmovanjih zelo nezaželjeno, pride pa zelo prav doma za oranje špic in trikotnih njiv. Zaradi tehnike oranja, ki jo bom opisal v nadaljevanju, imamo vsi resni tekmovalci na obračalnih plugih tudi hidravlično dvigovanje samo zadnje brazde, ki ga uporabljamo za oranje klina.
Na traktorju ni posebnosti, razen tega, da mora biti širina traktorja največ 5 brazd, ki jih plug orje (pri obračalnih je to še toliko bolj pomembno, pri krajnikih ne tako zelo, je pa zelo zaželjeno). To pa zato, ker sicer pri delanju razora težko pripraviš ravno prav široko celino za zadnja 2 hoda. Zelo zaželjena je hidravlična regulacija desne hidravlične ročice, hidravlična zgornja poteznica (toplink) pa je neizogibno potrebna.
Osnovna načela oz. pravila: na tekmovanju je omejen čas. Vsak tekmovalec orje 20m široko in od 50-100 m dolgo parcelo, odvisno od možnosti na tekmovališču. Orje se počez, torej pravokotno na siceršnjo smer obdelave. Na začetku je žreb startnih številk in parcel. Tekmovalec mora ves čas paziti na ravnino oranja, čim bolj izenačene vhode in izhode iz parcele, vsaka dodatna sled koles na zorani površini, razen pri razoru, se kaznuje s kazenskimi točkami, orati mora na določeni globini, ki je določena na +/- 2 cm, sicer dobi tudi kazenske točke, če prekorači čas so spet kazenske, če popravlja parcelo na roke ali mu drugi pomagajo, razen pri pobiranju trasirnih palic, tudi dobi kazenske točke. Orati mora tako, da so vsi nadzemni ostanki pokriti, brazde morajo biti izenačene. Pri obračalnih plugih ne sme tekmovalec narediti nobenega praznega hoda, pri krajnikih ga lahko, da so brazde razora obrnjene h kroni. Razor mora biti širok samo za 1 brazdo, dno mora biti gladko, brez zdrobljene zemlje, mora biti raven in globok kot ostale brazde.
Sedaj pa potek s slikami:
Začetek – sendvč:
Pri krajnikih 2 hoda, prvič deluje samo zadnje plužno telo, ki odorje 1 brazdo, ki je plitva. Izredno pomembna je ravnina, ki jo tekmovalec drži s pomočjo do 3 trasirnih palic. Ko se vrača (2. Hod), delata obe plužni telesi. Brazde so majhne. Vsa površina mora biti spodrezana in izpod brazd ne sme gledati plevel ali rastlinski ostanki.
Pri obračalnikih pa je odpiranje samo 1 brazda, ki jo tekmovalec naredi z zadnjim plužnim telesom. Pomembne so vse lastnosti kot pri krajniku. Ko gre nazaj, izdela označbo za izoravanje klina.
Krajnik (brazde niso izenačene, preveč razsute, vidi se slama itd, torej ni dober začetek. ravnina še kar ok, ostalo pa ne preveč dobro. nekje za polovico možnih točk):
Obračalni:
Sledi zapiranje, kjer že zorano površino pri odpiranju obrneš še enkrat okoli in globlje ter tako ''obrneš'' prav vso površino njive. Brazde morajo biti enako velike kot vse naslednje, ne sme se videti plevela, spet je potrebno paziti na ravnino.
Krajniki:
Obračalniki:
Nato sledi glavno oranje. To vsi vemo, kako zgleda, zato bom šel pri krajnikih kar k zaključku.
Pri oranju z obračalnimi pa orješ parcelo, ki je na enem koncu široka 16 m, na drugem pa 24. Torej klin. Zato, da imaš kaj pokazati. Torej orješ brazde, ki ležijo pod določenim kotom na razor. Nato, 20 ali 19 brazd od razora in krone izdelaš povezovalno brazdo, ki mora biti enaka, kot ostale, dobro vidna po celi dolžini in ne sme imeti lukenj. Ko orješ klin, mora zadnja brazda začeti orati kasneje kot prva, zato jo moraš dvigniti in čez približno 2 metra spustiti v zemljo. Za to je dvigovanje posamezne brazde na cilinder. To zgleda nekako takole:
Med oranjem (vidi se označba, ki jo narediš, da veš, kje začeti in kje končati):
Na koncu:
Opomba: tale mi je zelo dobro uspela 
Pri obračalnih so vse brazde na parceli obrnjene v isto smer. Torej tudi razor odorješ od krone v isto smer. To zgleda nekako takole:
Predzadnji hod:
Zadnji hod:
Opomba: ta razor je daleč od ideala. Vidi se trava, brazde niso enake, je preširok in potresena zemlja na dnu. To sem naredil lani na tekmovanju. Pač, se še učim in tudi traktor je preširok, zato moram zadnji brazdi rezati vsako po 40 cm (in 20 globoko), kar pomeni, da sta širši in drugače zdrobljeni kot ostale. Za naprej bom moral traktor zožiti za 10 cm.
Pri krajnikih pa razor vemo, kako izgleda (od doma). Trenutno ne najdem nobene pametne slike, zato je ne bom prilagal. Za konec pa še razor večkratnega državnega prvaka Igorja Pateta, ki je pri nas brez konkurence (trenutno ):
Tko, malo na kratko. Če koga kaj zanima, pa naj le vpraša. Če bom le vedel, bom z veseljem odgovoril
p.s.: vse slike, razen 1., 3. in zadnje, so moji izdelki. |
