Mogoče bi si delil izkušnje, kako dobro vzgojiti domačo-bio zelenjavo.
Pri nas imamo vsako leto težave s paradižnikom, gniloba po listih, v topli gredi je še nekako OK, nekje na prostem samo s strehco pa zgnije še predno naredi kugle.
Bio pripravka:
1.) Mleko + voda vsazga po pol litra + zelišča, čaj
2.) bio sodini fungicid
Za ta vsesplošni fungicid potrebujemo:
- 4,56 litra vode (zaokrožimo na pet )
- 1 jušno žlico sode bikarbone (ne polna žlica, temveč zravnana)
- 2 in pol jušne žlice kateregakoli rastlinskega olja.
Zgoraj našteto dobro premešamo, nato v to mešanico dodamo še pol jušne žlice naribanega navadnega otroškga mila (to je tisto brez dodatkov, ki se dobi v lekarni ali drogeriji). Vse skupaj dobro premešamo in prelijemo v škropilko. Škropivo je pripravljeno. Med škropljenjem redno stresamo škropilko, da se sestavine med seboj ne bi ločile. Rastlino temeljito poškropimo z zgornje in spodnje strani listov, poškropimo pa tudi tla pod (okuženo) rastlino. Postopek ponavljamo na vsakih sedem dni. Ta fungicid uporabljamo za zatiranje antraknoze (Collectotrichum spp.), zgodnje oblike paradižnikove plesni (Alternaria solani), paradižnikove plesni (Phytophthora infestans) in pegavosti (Septoria lycopersici in Pseudocercospora fuligena Syn. Cercospora fuligena) ter tudi sive plesni - pepelovke (Leveillula taurica/Oidiopsis taurica).PAZLJIVO, KER SODA LAHKO OŽGE LISTE (čeprav so tu količine majhne).

Za kumare vem, da jih je potrebno zelo zalivat, vsaj 80% vlage mora bit, zelo je zaželjeno, da grejo po mreži.

Nazadnje urejal/a gazda09 16 Okt 2011 21:55; skupaj popravljeno 2 krat

Se pravi to je za okužen paradižnik? Pa kaj pomaga? Če prav razumem se mora to zalivati po listih?

Ko je katerakoli rastlina že okužena, je prepozno skoraj za vsako tretiranje!
Pa naj bo trta, fižol, krompir, paradižnik....Škropiti je potrebno preventivno!

Res je, če hočeš dober pridelek je treba prej šricat, ko se pokaže prva bolezen se da še rešit rastlino, ampak bo pridelek pol manjši.

Ne vem, kolk se splača doma špricat, če pa dobiš pri kmetih, v trgovini sezonsko špricano zelenjavo po 50 centov/kg, če pa si stalna stranka pri kmetih dobiš pa še vsakič nekaj po vrhu.

Je lahko katero drugo milo?

Gazda, hvala za nasvet!!! Jaz imam paradižnike pokrite in še nisem imela problemov s plesnijo.... Je pa res, da takoj odtrgam bolan list ko se pojavi in ne sadim bolnih paradižnikov. Pa še moja izkušnja z bolhači na kapusnicah: pomaga večkratno posipanje s pepelom. Ko pa enkrat srček zraste pa ni več problem. Sem pa lani imela ušiv fižol, pa je bilo špricanje s koprivno brozgo neuspešno. Verjetno sem ga kaj polomila pri pripravi brozge. Fižol je vseeno dobro obrodil. Sem pa zasledila v hrvaški kmetijski oddaji, da je zelo uspešen pripravek proti ušem: zmleti pekoči feferoni razredčeni z vodo. Koliko razredčit je treba poskusit na rastlini. Če se premalo razredči, se ožge liste.

Živjo,
sem čisto sveža tule . Ukvarjam se z mislijo, da bi se iz svojega zdajšnjega poklica (nekmetijskega) preusmerila na pridelavo zelenjave. Razmišljam o moderni pridelavi (namakalni sistemi, pokrito, kasneje, ko bi zadeva zafunkcionirala, morda celo pravi toplotno ogrevani steklenjaki).
Zanima me, kako velika površina je po vašem mnenju potrebna za resno dejavnost, od katere lahko dobro živiš in se z njo ukvarjaš poslovno in ne tako, da prosjačiš naokrog za subvencije in pomoči.
Kolikor vidim, se je za pomoč pri načrtovanju možno obrnit na KGZ. Kakšne imate izkušnje z njo? So to dejansko strokovnjaki, ki zasledujejo moderne trende in smernice? Znajo pomagati tudi pri finančni konstrukciji takšnega projekta? Zanima me, kje bi se še dalo dobiti informacije in potrebno znanje in se praktično izobraziti. Če ima kdo kako idejo, kako pridobit stik s tujino in se z zadevami spoznati tam, tudi zelo dobrodošlo. Mogoče že obstajajo kake utečene poti za takšne začetnike?
Hvala

Zadnje čase potrebuješ vse večje površine za pridelavo, da bi lahko živel samo od tega. Pri nas se zelenjava goji na približno 5 ha (ostalo je žito in nekaj koruze) pa moreš res intenzivno delat, da je profit. Npr solata se bo pri nas letos obrnila 3x na eni njivi (2x kristalak, sedaj še 1x endivija). Kolobar mora biti čimboljši, seveda se neda pridelovati brez gnojenja in škropljenja. Prav tako je ogromno ročnega dela (okopavanje, pletje, pobiranje, pri nekaterih kulturah tudi sajenje). Brez ustrezne mehanizacije pa se itak nemoreš nič it v teh časih.

Kakšne površine sploh imate na voljo za kmetovanje, iz kje prihajate in mehanizacija, ki vam je na razpolago?

zetor 5011 je napisal/a:

Kakšne površine sploh imate na voljo za kmetovanje, iz kje prihajate in mehanizacija, ki vam je na razpolago?

tudi jaz tuhtam, da bi se začela ukvarjati s kmetovanjem - konkretneje z eko gojenjem zelenjave. razmišljam podobno kot Čistosveža deklica zgoraj - se pravi o pridelavi zelenjave v rastlinjakih.

kapacitete:
- znanje: o kmetovanju zaenkrat nimam pojma , bi se pa res z veseljem kaj novega naučila
- kmetija: razmišljam v tej smeri, da bi si kupila eno čisto majčkeno kmetijo v pomurju (v primerjavi s pomurjem so cene nepremičnin drugje precej strašljive ) - kaka 2ha njiv na ravnini
- mehanizacija in druga oprema: glej prvo alineo, ker nimam pojma, kaj sploh rabim
- delovna sila: evo me, hehe, zaenkrat sama

malo berem tuje spletne strani mikro kmetij, ki se gredo ekološko pridelavo zelenjave in ugotavljam, da jim nekako znese z ekonomskega vidika. bogatije ni, ena familija pa se preživi.

zdi se mi , da so eko mikro farme recimo v zda, angliji in nemčiji nekoliko na boljšem kot pri nas zaradi velikosti trga, ni pa nujno, da je moj vtis pravi.

na forumu ste stari mački z bogatimi izkušnjami in poznavanjem lokalnega trga, pogojev in razmer.
kaj pravite fantje, ali bi pri nas kakšna taka zadeva - glede na razpoložljive kapacitete - sploh ekonomsko znesla ali ne

123456 je napisal/a:

zetor 5011 je napisal/a: Kakšne površine sploh imate na voljo za kmetovanje, iz kje prihajate in mehanizacija, ki vam je na razpolago? tudi jaz tuhtam, da bi se začela ukvarjati s kmetovanjem - konkretneje z eko gojenjem zelenjave. razmišljam podobno kot Čistosveža deklica zgoraj - se pravi o pridelavi zelenjave v rastlinjakih. kapacitete: - znanje: o kmetovanju zaenkrat nimam pojma , bi se pa res z veseljem kaj novega naučila - kmetija: razmišljam v tej smeri, da bi si kupila eno čisto majčkeno kmetijo v pomurju (v primerjavi s pomurjem so cene nepremičnin drugje precej strašljive ) - kaka 2ha njiv na ravnini - mehanizacija in druga oprema: glej prvo alineo, ker nimam pojma, kaj sploh rabim - delovna sila: evo me, hehe, zaenkrat sama malo berem tuje spletne strani mikro kmetij, ki se gredo ekološko pridelavo zelenjave in ugotavljam, da jim nekako znese z ekonomskega vidika. bogatije ni, ena familija pa se preživi. zdi se mi , da so eko mikro farme recimo v zda, angliji in nemčiji nekoliko na boljšem kot pri nas zaradi velikosti trga, ni pa nujno, da je moj vtis pravi. na forumu ste stari mački z bogatimi izkušnjami in poznavanjem lokalnega trga, pogojev in razmer. kaj pravite fantje, ali bi pri nas kakšna taka zadeva - glede na razpoložljive kapacitete - sploh ekonomsko znesla ali ne

Sicer se doma ne ukvarjamo z pridelavo zelenjave, vendar na splošno lahko rečem in mislim, da se še kdo strinja z mano, da bo začetek težak in sadovi porazni. Saj počasi bo zadeva z veliko dela in nekaj iznajdljivosti stekla, še posebej če boste našli trg, kjer boste lahko prodali pridelke, potrebno pa bo vložiti ogromno dela, odrekanja in seveda financ. Zagotovo bo kdo od članov z več izkušnjami na tem področju še kaj dodal, jaz pa želim obema veliko uspeha, če se seveda bosta odločili za to panogo.

LP
GTC