Kljub vsemu je za večino slovenskih kmetov vse zgoraj opisano bolj pobožna želja, kot realna možnost.
Že meteo pogoji so močno različni.
Včeraj sem se peljal v Velenje. Iz širše okolice Ribnice. Vse tja do Arje Vasi ni bilo videti kakšne posebne košnje. Od Arje Vasi proti Velenju, tam kjer se gre proti Dobrni so pajkali. Tudi že pospravljenih površin je bilo kar nekaj. Enako okrog Polzele. To je bilo včeraj dopoldne.
Pri nas smo na nadmorski višini blizu 800 m. Niti misliti ni na kakršno koli košnjo. Celo več, še paše nam že primanjkuje. April je bil mrzel, maj je deževen in mrzel. Smo kmetija v preusmeritvi v EKO, zato ne smemo gnojit in v teh pogojih trava ne raste.
Sinoči smo zaradi slabe vremenske napovedi krave preprosto prignali v štalo. Lanskega sena imamo še v izobilju, ampak o kakem smotrnem, strokovno priporočenem krmljenju v teh pogojih ne more biti govora.

Če ne bi bilo subvencij ter lastne predelave mleka, ki nam pridoda nekaj dohodka, bi bila naša kmetija že zdavnaj mrtva. Toda to pomeni, da bi bilo 12 ha kmetijske zemlje neodelanih. Menim, da bi dolgoročno to bila velika škoda.

ekološke kmetije so spet druga zgodba. enostavno tehnologija je povsem drugačna. zato pa je tudi težko imeti na ekološki kmetiji, posebej pa hribovski, intenzivno mlečno proizvodnjo. to je v bistvu nemogoče. na takih kmetijah je treba pristopati drugače in s kombinirano pasmo krav ali pa z drobnico. seveda pa ima vsak svoje želje in možnosti. če je dohodek zadovoljv (seveda ob upoštevanju subvencij, ki so prisotne in si nima smisla zatiskati oči pred tem), ter je za živali poskrbljeno tako, da so zdrave, nima smisla tiščati z glavo skozi zid.

_toni je napisal/a:

ekološke kmetije so spet druga zgodba. enostavno tehnologija je povsem drugačna. zato pa je tudi težko imeti na ekološki kmetiji, posebej pa hribovski, intenzivno mlečno proizvodnjo. to je v bistvu nemogoče. na takih kmetijah je treba pristopati drugače in s kombinirano pasmo krav ali pa z drobnico. seveda pa ima vsak svoje želje in možnosti. če je dohodek zadovoljv (seveda ob upoštevanju subvencij, ki so prisotne in si nima smisla zatiskati oči pred tem), ter je za živali poskrbljeno tako, da so zdrave, nima smisla tiščati z glavo skozi zid.

Nekako tako ja. Tudi sami smo v EKO.

Ko se je odločalo o vstopu v eko, sta bili 2 možnosti: eko ali pa intenzivna proizvodnja. Neka srednja pot skoraj ne obstaja.

Pri intenzivni reji bi bilo potrebno že v štartu ogromno investirati (preureditev hleva, nakup mehanizacije,... zato odločitev ni bila težka. Pa tudi dela je za 1l mleka kar nekaj več na 700m n.m.v v hribovskem območju. Enostavno ne moreš biti konkurenca nižinskemu kmetu in mleko prodajati po isti ceno.

LP
Me pa zanima kako je potem pri živini, če pokosiš in po parih urah zgrabiš ter spelješ krmo v silos?Zadeva ima še vedno veliko vlage sploh če govorimo o njivskih travinjah kjer je veliko mase?Če je travna silaža precej vlažna je kisla...koruzna silaža je tudi kisla...kako je potem takem z phjem v vampu krave?
Morda je res da ima trava maksimalno hranilno vrednost vendar vprašanje je koliko ti potem krava izkoristi to krmo?

poleti se krma, če je enakomerno porazporejena (če ni v redeh), za silažo povsem brez problema posuši na 40% SS v 3-4 urah. tako da to sploh ni problem. da je pri prvi košnji drugače, pa sva že oba z Jako povedala.

drugače pa je ob veliki vsebnosti vode v silaži treba poskrbeti, da krava dovolj prežvekuje, torej - dobiti mora dovolj strukturne krme, ki je slama ali seno. če bo dobila dovolj take krme, ne bo nobenega problema z acidozo. namreč ko krava prežvekuje, se ji v slino izločajo bazične snovi, ki v vampu izravnavajo pH. prežvekuje pa samo takrat, ko ima kaj prežvekovati. torej ko ima v vampu velike in trše delce krme. če bi dobivala samo zmleto krmo (travno, koruzno silažo in močna krmila), ne bi nič prežvekovala, vamp bi se zakisal, potem pa se začnejo hude, hude težave. tako da - dovolj vlaknine v obrok in lahko dajaš tudi silažo iz sveže trave. pri koruzi pa sušina itak ni problem - če siliraš v pravilni, to je voščeni zrelosti, ko je mlečna črta na sredini koruznega zrnja oz. malenkost bolj proti sredini storža, bo imela koruza 30-40 % suhe snovi, kar je idealno za silažo.

Jah saj pri recimo dobri silažnoi nakladalki, ki zreže na recimo 4 cm ni dosti razlike kot pa zmleta...

teoretična rez je že 4 cm, samo realno je pa povprečno precej več...sej ne gre kej dost bilk točno pravokotno na nož...marsikakšna gre vzporedno in se mu izogne. tisti, ki pa silirajo s kombanjem, pa morajo bit še bolj pozorni. ampak spet je 2 kg slame ali 4 kg mrve dovolj, da teh problemov ni. brez mrve ali slame pa si težko predstalvjam proizvodnjo mleka.

Vidim, da se je debata kar dobro razvila. Zelo pohvalno, ker le ni primerjanja KS traktorjev Strokovnosti forumu manjka.
Bom še jaz poskušal prikazati naš način krmljenja, težava in neznanke.
Sami večjim telicam krmimo podoben obrok, kot kravam molznicam. Dobijo travno in koruzno silažo (iz istega silosa kot krave) in po vrhu še seno. Problem vidim v zamaščenosti telic in s tem povezanimi težavami, kljub temu da ne pretiravamo s količino silaže in jih delno stradamo. Potem pa tulijo, samo kaj hočeš. Obrok ima vseeno preveliko energijsko vrednost, tako da...
Letos smo se pa odločili, da bomo naredili posebej silos s travno silažo, ki bo samo za telice. Tako, da bomo iz obroka za telice popolnoma izlkjučili koruzo. Ne vem sicer, če sem popolnoma razumel, ampak zdi se mi, da ste rekli, da bi telice krmili le s senom? Oziroma, kako naj bi zgledal obrok za telice Toni? Tudi kravam med presušitvijo dajemo vglavnem isti obrok kot kravam med laktacijo. Tudi tu so določene težave. Pač bi delali drugače, vendar nimamo možnosti, da bi imeli več skupin.
Bi se še dotaknil siliranja; da bi trava namenjena siliranju imela 35-45% suhe snovi. Kako to določiš z roko nekako. Imam pa občutek, da pri nas kar malo preveč sušimo travo za v silos. Na drugi strani pa tudi premokra trava ni dobra. Sicer s stališča obstojnosti je to dobrodošlo. Pri kravah pa očitno s povečanjem voluminozne krme tudi ne bi smel bit problem prekisle krme. Mrda je za poskusiti. Tu bi imel vprašanje za Jako: Kako ste zadovoljni z lansko travno silažo, ko ste mrvo silirali skoraj svežo?
Mi recimo mrvo 1. dan pokosimo in nekje 2. dan zvozimo v silos. Pri 2. ali 3. odkosu pa tudi že prvi dan. Odvisno od vremena. Bomo pa malo manj sušili v prihodnje. Point je tudi v tem, da čimprej pokošeno travo spraviš v silos in ga zatesniš? Imam prav? V nasprotnem primeru pride do izgube hranil njabrž...kaj dejansko se izgublja, kar je pomembno? Na tem mestu bi bilo dobro tudi to, kaj se pri siliranju dogaja med mlečno-kislinsko fermentacijo? Sladkorji se pretvorijo s mlečno kislino, ki je konzervans v silaži. Kaj pa krava dejansko izrablja kot hranila? Sladkorjev ni, oz. jih je zelo malo. Morda kislino? Tu mi ni popolnoma jasno tudi to kaj res se izpira iz silaže, če dež moči travo? Vem, da je narobe....bi pa rad vedel kaj točno
Letošnji maj je za večino nemogoč za košnjo. Tako da trenutno še večina trave stoji. Je pa v fazi latenja že vsa, kar se kvalitete tiče bi bilo bolje, da jo imamo le za telice krmiti? Pri nas vegetacija zaostaja nekje za en teden napram nižinskim delom in zadeva ni tako krtitična kot malo nižje. Če bo naslednji teden za košnjo, bomo del mrve spravili za krave, drugo pa posebej za telice. Bomo pa 2. ali 3. košnjo bolj pravočasno kosili (če bo dalo) in imeli za krave. Me pa zanima tudi to, kako je res s kvaliteto in energ. vrednostjo silaže poznejših košenj? Stari modreci pravijo, da je 1. košnja najbolj kvalitetna in vsaka poznejša slabša. Dejansko?
Potencial pri kravah je pa tudi zelo različen. Toni je rekel, da imajo vse krave potencial da dosežejo mlečnost 10000l. Pri nas pa ni tako. Imaš modelke, ki dosežejo 5000l, pa isto delaš kot z ostalimi...katastrofa, kot bi kozo molzel. Sicer pa odkar oče sam osemenjuje in malo bolj vestno in gospodarno izbira bike, se stanje kar izboljšuje. Smo imeli kravo z 11000l mlečnostjo v 305 brez vsakega najmanšega problema. Tako, da prehrana tu tudi igra neko "zadovoljivo" vlogo. Potem je pa ta krava dobila poporodno mrzlico (revica boga) in se poškodovala pri vstajanju....pa je šla. Tudi kar nekaj prevesnic kaže kar dobre rezultate zaenkrat, tako da kar dobro.

Vse teži k temu, da pridelaš ćom več na čim cenejši način...saj je to prav. Samo koliko časa bo pa to šlo? Sama tekmovalnost, optimizacija, itd itd. Morda marskikomu to ni všeč, samo če hočeš preživeti pač enostavno moraš.

@Toni
Živiš v desetki?

LP, janez

No malo pa s slamo in mrvo že pretiravate. Seveda je dobro, če lahko v obrok vključimo nekaj bolj strukturne krme, vendar pa kravji vamp marsikaj prenese. Poznam reje, kjer krave nikoli ne okusijo mrve pa dobro uspevajo na sami silaži. Ravno tako vlažnost in kratka rez nista tako problematična kot nekateri prikazujejo. Lep primer imamo iz Anglije, Irske in tusi Skandinavije, kjer pripravljajo ogromno silaže kar iz neuvele trave (seveda z dodatkom). Takšna silaža pogosto vsebuje samo 15 % SS, običajno pa pod 20%, za povrh je pa še kratko rezana ker jo pospravljajo s kombajni, saj nakladalnih prikolic tam skoraj ne poznajo. Po pri nas splošno razširjenem mnenju bi morale krave pri krmljenju s takšno silažo (razen krmil pa običajno v obroku ne dobijo nič drugega) že davno pocrkati, v resnici pa prwecej bolje zgledajo in seveda veliko več mleka dajejo kot pa na naši povprečni kmetiji, kjer ji postrezejo z mrvo in obilo strukture, hranil pa je v njej bolj malo.
Tudi kislost silaže ni problematična, saj se kisline v silaži nevtralizirajo z alkalno slino. V vampu pa se tako vsi ogljikovi hidrati razgradijo do kislin. Nisem še slišal, da bi krava zaradi krmljenja s silažo (pa naj bo še tako kisla) dobila acidozo. Res pa prekisla silaža ni zaželjena, ker jo krave manj rade žro in zato znižuje konzumacijo.
Tudi pri telicah ne smemo pretiravati s slabo krmo. Za normalni razvoj in telitev pri dveh letih so potrebni prirasti vsaj 600 d na dan. Če telicam ne dodajamo krmil, kar res ni potrebno, je potrebna pa kar dobra travna silaža. Slabo krma ali celo slama ne bo zadoščala za bistveno več kot vzdrževanje.

@kmetovalec
Koliko laktacij pa zdržijo krave iz anglije?