Zanimiva debata, oba Toni, Nevednež) sta napisala nekaj kar pač drži tako ali drugače, sicer sam nimam nekih velikih izkušenj z zadrugami, še manj z subvencijami,... samo nekaj drži, v to sem prepričan,...

Ali zadruge resnično delajo v korist kmetov? Tiste katere so v večinski lasti kmetov verjetno, kaj pa druge?

Subvencije: Ali se ni govorilo o ukinitvi? Moje, samo moje mnenje: Švica jih menda nima, menda jih kmetje tudi ne potrebujejo, seveda je zadeva okoli davkom malo drugačna,...
Pri nas se je govorilo o onem in o tem, dejstvo je da bo potrebno s časoma spremeniti sistem, miselnost,...

Ura teče, tika, taka,...

LP JCB FAST TRACK

_toni je napisal/a:

Nikakor me ne razumete... nisem hotel rečt, da so sedanje zadruge OK, glih obratno!! Morale bi se združiti in nastopati na trgu (mednarodnem in notranjem) kot en ponudnik in en kupec. to hočem povedat. Potrebne so reforme!!

in kake to vidiš reforme ????

ja, tisto o subvencijah je blo napisano po diagonali. mah, o teh stvareh bi se dalo razpravlat v nedogled. še vedno pa me noben ne bo prepričal, da se ni treba združevat. če se ne bomo, bodo še vedno trgovci dobili največji delež, seveda za najmanj vloženega dela.

LP

Jaz sem bil nekoč že zraven pri spreminjanju zadrug, po prvem zakonu o zadrugah.. Tam nekje 1992 leta se je dogajalo. Iz socialističnih gigantov naj bi predvsem kmetje spremenili te zadeve v res neke svoje zadruge.
Lepo idealistično zastavljeno, navdušenje med kmečko populacijo veliko. Ko pa so prišli realni problemi, zadolženost, viški zaposlenih, tožbe take in drugačne, stečaji, prisilke pa se je zadeva iz navdušenja precej hitro polegla v neko splošno apatijo. Najboljši kadri so praviloma zapuščali zadruge, nastajala je huda kriza vodenja. Po 18 letih so nekatere preživele, druge propadle, večina jih životari na robu eksistence. Pa verjemite, da so kmetje v tistem cajtu imeli zelo lepe namene. Ni pa bilo ne znanja, ne izkušenj, ne sodne prakse v končni fazi. Namesto, da bi se ukvarjali s krepitvijo tržnega položaja, lastninjenjem predelovalne verige vse do blagajne, se jih je večino teh 18 let otepalo s "podedovanimi sadovi preteklosti".
Vlak je šel mimo, sam naziv pa je le ostal pravilen: ZA-DRUGE .
Pa da bo jasno, so obstajale in obstajajo tudi danes svetle izjeme, vendar kadarkoli je bilo kaj treba storiti na skupnem nivoju vseh zadrug, se je vedno našel en špilferderber, ki iz takih ali drugačnih razlogov ni hotel/uspel/zmogel podrediti lastnih interesov skupnim. V nebo vpijoči primeri so TSO, LM, drugi kapitalski deleži..

@WK je povedal vse..in ker človek to zraven gleda pride do tega kot nekateri ugotavljate, da vsak kmet gleda samo zase in se ne moremo nič dogovoriti med sabo. To pa je tako zato ker je vsak raje svoj šef, kot da je nekomu metla.

kakšne reforme?

1. zadruge bi morale postat delniške družbe, kjer bi vsak kmet postal delničar.

2. vse slovenske zadruge bi morale biti ENO podjetje, krajevne zadruge bi bile samo poslovne enote. Tako bi lahko imeli (kot sem že nekajkrat poudaril) veliko kapitala na kupu in bi bile konkurenčne tudi mercatorju (vemo, da ima vsaka zadruga z mogoče kakšno izjemo) tudi franšizo mercatorja in bi potem lahko kot 1 pravna oseba rekle mercatorju hvala lepa, mi gremo na svoje. Ljudje v zadrugah velko kupujejo, pri nas je (v Trebnjem) blizu mercator supermarket, pa je v zadrugi prodaja, od kar so ga odprli, še narasla, čeprav so se bali, da bo močno upadla.

3. zadruge bi MORALE imeti večinski lastniški delež v vseh živilsko-predelovalnih firmah, tako bi lahko dosegli kakšen % višje odkupne cene surovin, pa bi proizvodnja še vedno laufala, ker bi te proizvode tudi PRODAJALI v prodajalnah zadrug. Pri lastninjenju bi morala pomagati tudi država, vsaj s posojanjem ali pa s finančnimi injekcijami.

4. tu sicer zadruge nimajo vpliva, mogoče pa bi ga imele kot glavni ponudnik hrane v državi – zakonsko bi morali omejiti marže trgovin na hrano. Dokler bodo trgovci imeli marže kot poslovno skrivnost, hrana ne bo nikoli poceni. Dejstvo pa je, da imajo posredniki največ denarja za najmanj dela. Naj imajo oni dobiček od luksuznih dobrin, s hrano pa naj si samo pokrivajo stroške.

Kaj je zdaj največji problem-zadružna zveza deluje kot društvo s plačano upravo. Na zadruge v Sloveniji pa realno nima nobenega vpliva. Če pa bi spremenili koncept-torej da ne bi imela vsaka zadruga svoje uprave, ampak samo minimalno potrebno število ljudi v upravi, ki bi samo razporejali kapital po poslovnih enotah, velike posle pa bi vodili v centralni upravi, bi bili za vodenje zadrug bistveno nižji stroški, kmetje pa bi imeli zagotovljen odkup pridelkov po primerni ceni. In bi kmalu lahko prišili do točke, ko bi subvencije namenili raje recimo razvoju zadrug in nakupu deležev v podjetjih (zgolj razmišljam, ne me držat za besedo), ne pa samo da se poflika dohodek kmetov, ki večino kmetij v Sloveniji drži po konci.

Ga ni junaka, ki bi to izpeljal. Predvsem zato, ker bi bilo veliko "poslovnežev" ob dober dohodek in bi se uprli takšni reformi.

V okviru Twinning projekta "Kakovost hrane", sem 27. novembra lani, poslušal predavanje več strokovnjakov v Grobljah pri Domžalah.
Dr. Abele Kuipers, strokovnjak iz Nizozemske, je v okviru svojega nastopa izpostavil prednosti in slabosti slovenskega kmetijstva.
Prednosti ta trenutek lahko izpustimo in posvetimo pozornost slabostim , kot jih vidi nekdo, ki prihaja iz tujine z željo pomagati.

Slabosti, ki jih vidi Dr. Kuipers so: (navajam po spominu)

1. Prevelika razdrobljenost zemljiške posesti.

2. Neustrezna nadgradnja. Dr. Kuipers je na zelo diplomatski in skrajno vljuden način izpostavil zanič zadružni, zbornični ter izobraževalni sistem v našem kmetijstvu.

3 . Preveč traktorjev!

Menim, da vse te napake opazimo tudi uporabniki tega foruma.

Eden je zabil žebljico na glavico, ko je napisal, da politika namenoma noče ali ne zna potegniti ustreznih potez, ki bi pomenile odpravo teh slabosti. Sam menim, da politika namenoma noče stvari urediti tako, kot treba, ker imajo pri nas največji politični vpliv kombinati, ki na ta način pridobivajo levji delež denarja iz evr. strukturnih skladov.
Če bi bili kmetje dejansko organizirani bi bili tudi vplivni.
Sam menim, da se moramo kmetje ravnati tako, da bomo kmetije ohranili žive do boljših časov. Kako bomo to storili je pa čisto od vsakega kmeta posebej odvisno.

Nevem ali nočete razumeti...SLO izhaja iz kmečkega naroda...še ni dolgo tega, ko je vsaka hiša na vasi imela živino in seveda tudi zemljo....logično da je posestna struktura majhna. Mnogi jamrajo, da je bilo tedaj boljše, v isti sapi pa kako se nič ne splača pridelovati...
Omenja se tujce, ki hodijo k nam in govorijo kako je tu lepo in da so tu še kaki črički na travniku, kako lepa je narava in podobno. Pri nas ne bo nikoli tako, da bi se par ur peljal po cesti, kjer bi na eni strani rastla koruza, na drugi pa sončnice. Realnost in danosti niso take.

Dr Kuipers je gotovo velik strokovnjak, tudi jaz sem ga že poslušal, vse je res, AMPAK:
-zakaj nam mora eden z Nizozemske povedat, da imamo razdrobljeno posestno strukturo? Pa to ja vrabci čivkajo z vej
-zakaj se vsi vtikajo v število traktorjev? To ni problem, to je posledica globljih problemov, kot so razdrobljenost, tehnološka zaostalost, kapitalsko podhranjenost ipd.

Glede reform, _Toni: saj v bistvu smo delničarji, saj imamo vsako leto občni zbor, izvolimo predsednika zadruge in upravni odbor, ta pa postavi direktorja. Pravzaprav imamo večjo možnost obvladovanja kot delničarji. Kje torej škripa? Moje mnenje je, da predvsem pri nas samih. Nismo sposobni (usposobljeni) za vodenje, večini se fučka in ta večina se bo vedno pustila voditi tistim, ki bodo dovolj agresivno zasledovali svoje cilje.

Združevanje... kako? Od zgoraj? Napisati zakon pa nas stlačiti skupaj? Tako kot KGZS? Ne bi rekel.
Od spodaj? Sem s Koroške, pri nas imamo z združevanjem izkušnje. Pred kakim desetletjem se je enih 4 zadrug združilo v Koroško KGZ. Se spomnim, kako težko je šlo. In ne bi šlo, če ne bi bil to edini način, da smo od države dobili nepovratna sredstva za plačilo pufov HKS, ki je bila v lasti zadrug. Skratka skupaj ali pa v stečaj. Pa so bile debate, da je ena zadruga bolj zadolžena kot druga, ena ima več kapitala, ena več denarja obrača v trgovinah, a zdaj bomo pa vse skupaj dali in izenačili tako kot leta 195X.... Pa kako bomo obdržali možnost odločanja, pa od kje bo predsednik, pa kaj če bo katera zadruga hotela izstopiti.... Vse to s pištolo na čelu...
Koroška KGZ je zdaj še kar uspešna, relativno velika zadruga, direktor je eden, uprava enotna, pa manjka še sto let, da bi bili z njimi res zadovoljni. Kako bi to šlo na nivoju Slovenije? Pol pa svizec zavije čokolado... Koliko zadrug se je pa združilo v zadnjih 10 letih, opogumljenih z našim, uspešnim, zgledom? Saj je že WeekEnd kmet opisal, kako se zadružništvo že 20 let spotika iz ene nesreče v drugo. In ko zdaj dr. Kavčič na glas pove, kakšno je stanje in kaj je treba, mu sicer vsi pritegenj(m)o, ampak psi lajajo, karavana pa...
Sicer smo pa bili priča tudi poskusu organiziranja vzporedne mreže, ki bi nadomestila zadružništvo (GPZ). Tudi ni šlo ravno po načrtih, a ne?

Pa da ne bo vse pesimistično: jesti bomo morali pa vedno! (A se kdo spomni iz katere zgodbe o nategu kmečkega življa je ta citat?)