mato9 je napisal/a:

Mi trenutno kurimo na drva.V jeseni je pa planirana nova peč na pelete kombinirana s kolektorji in shranjevalnikom toplote.Izbiramo pa med KWB in pa FROLING.Investicija je kar velika vendar se ti menda povrne v dobrih 5 letih.

Pozdrav!!!

Za tako investicijo ti tudi država, da nepovratna sredstva, zato se malo pozanimaj kako je s tem!!!

...

Nazadnje urejal/a Freza 23 Jun 2021 21:18; skupaj popravljeno 1 krat

mi poleti ogrevamo sanitarno vodo s sončnimi celicami, pozimi pa se grejemo na drva imamo pa tudi gorilec, katerega od nakupa nove peči pred tremi leti še nismo prižgali.

Mi imamo v uporabi kotel na polena(50cm) KWB z 20 kilovatov moči. Zdraven imamo postavlen hranilnik 1500l in bojlar 300l. Poleti grejemo vodo na sonce. Ogrevamo pribljižno 150 kvadratnih metrov veliko nadstropje.
Poraba je cca. 12 metrov suhovih bukovih dru.
Peč je vodena elektronsko. Komande mamo v dnevni sobi. Lahko bi jih imeli tudi na sami peči.

Investicija ni bila majhna. Nekaj je pomagala država. Se bo pa cenovno povrnila v cca. 10 letih. Čas katerega sedaj porabim za kurjavo in katerega sem prej se je pa že povrnil.

Pred tem kotlom smo pa imeli peč v uporabi 20 let. Notri so šla polena dolga 30cm. Porabil smo cca. 30 metorov mešanih dru. Zdravn pa je bil bojlar 300l.

Naftaaaa in gumbki .
Mi imamo v kurilnici pravo mini komandno sobo, ki je jaz ne razumem več . Nekoč smo imeli peč, 1 črpalko, 1 termostat na cevi iz peči in 1 termostat v hiši.
Sedaj imamo 3 ali 4 črpalke, ne vem koliko termostatov na ceveh, eno celo komandno ploščo z dvemi vrstami stikal, v dnevni pa termostat, na katerem razumem samo slikice . Ob vsaki uri, vsak dan se vse to samo preklaplja . Mi moramo le zamenjati uro spomladi in jeseni, bog ne daj, da bi poskušali spreminjati nastavitve (nedotaknjene so že 6 let), za kaj spremenit bi morala v večerno šolo .
Imamo pa talno, radiatorje, bojler, sončne celice (za poleti), razmišljamo pa še o fotovoltaičnih celicah, naporno .

Pri nas imamo peč na Drva (polena 25cm) peč je stara 25 let laufa pa nekje 15 let na leto pokurmo nekje 15m dru. Imamo tudi peč na olje ( Buderus G 115, zlata rezerva). Leta 2008 smo na streho monterani sončnčne celice. V sezoni (od maja do oktobra) smo zakurili samo 2- krat. Imamo pa tudi krušno peč!
Grejemo stanovanje 100 kvadratnih metrov (talno gretje radiatorji)
Še okoli 100 kvadratnih metrov pa moramo dokončat (zgorni štuk še narest)

KARMEN je napisal/a:

Naftaaaa in gumbki . Mi imamo v kurilnici pravo mini komandno sobo, ki je jaz ne razumem več . Nekoč smo imeli peč, 1 črpalko, 1 termostat na cevi iz peči in 1 termostat v hiši. Sedaj imamo 3 ali 4 črpalke, ne vem koliko termostatov na ceveh, eno celo komandno ploščo z dvemi vrstami stikal, v dnevni pa termostat, na katerem razumem samo slikice . Ob vsaki uri, vsak dan se vse to samo preklaplja . Mi moramo le zamenjati uro spomladi in jeseni, bog ne daj, da bi poskušali spreminjati nastavitve (nedotaknjene so že 6 let), za kaj spremenit bi morala v večerno šolo . Imamo pa talno, radiatorje, bojler, sončne celice (za poleti), razmišljamo pa še o fotovoltaičnih celicah, naporno .

ob vsej tej tehnologiji : kakšni so stroški, ki nastanejo z letno porabo ,so se zmanšali naspram časom pred renovacijo sistema ? kaj pokaže kalkulator in račun v € za ogrevanje na letni ravni ??
kaj pa veter ??

Kako veter? Ne razumem povezave veter-toplota

skrjanecjanez je napisal/a:

Kako veter? Ne razumem povezave veter-toplota

Zrak toplota v zraku iz katere se da ogrevat vodo za to so toplotne črpalke...
Tle neki piše
http://www.termotehnika.com/ogrevalna_toplotna_crpalka.php
Po moje pa na vetr je podobn kot pri elektriki ...
Lp

skrjanecjanez je napisal/a:

Kako veter? Ne razumem povezave veter-toplota

Ne vem če gre kako drugače kakor: moč vetra električna moč toplotni tok. In še to, da moraš ob vsaki transformaciji oblike energije izkoristek upoštevat.

Najbrž za Slovenijo ni interesantno, ker ni konstantmega vetra. Tudi veterme egeltrarne na Volovji rebri niso ekonomsko upravičene, ker je efektivni čas obratovanja prekratek. Ko ni vetra ni nič, ko pa je veter premočan (beri: piha burja) pa elektrarne tudi ne bi mogle obratovati.